ISBN:  Unavailable

Category: Unavailable

Page count: 122

Najstarjše kamnine na kartiranem območju so srednjepermijski skladi trogkofolske in grödenske stopnje, oboji klastično razviti. Prehod med stopnjama je konkordanten. Zgornjepermijskih skladov na priskovanem ozemlju ni in so se spodnjetriasne kamnine najbrž transgresivno odložile na srednjepermijske plasti. Skitijske kamnine so v celoti razvite v seiski in campilski plasti. Anizijski dolomit se pojavlja v manjših debelinah vezan na skitijske kamnine. Sledijo langobardski črni ploščati apnenci, na bazi s konglomerati. Posidonia wengensis dokazuje njihovo starost. Vsebujejo keratofirske tufe. Cordevol je dolomitno in apnečnevo razvit. V dolomitih je Diplopora annulata, v apnencih pa korala Margartophillia capitata. Julsko podstopnjo predstavljajo črni apnenci z bogato mikrofavno pri Glinicah pa tudi makrofavno. Najznačilnejši fosilni predstavniki so: alga Clypeina besici, ter školjke Alectrionia montis caprilis, Myophoria kefersteini in Trigonodus carniolicus. Pri Gaberjah nastopajo še konglomerati. Navzgor so se konkordatno odlagali norijski dolomiti v zgornjih delih z redkimi plastmi onkolita in retijski apnenci z velikimi megalodontidnimi školjkami. Jurski skladi zaključujejo razvoj kamnin na kartiranem ozemlju. Tvorijo jih pretežno temno sivi apnenci, ki ležijo na retijskih dachsteinskih plasteh.