Izum sodi na področje avtomobilov in preostalih vozil, natančneje na področje naprav za gretje, hlajenje in prezračevanje ter njihovih pripomočkov. Izum se nanaša na izboljšano odtočno cev za klimatsko in prezračevalno napravo v vozilih. Bistvo izuma je v tem, da ima odtočna cev v notranjosti ali na zunanjosti ojačitveni element, ki omogoča stabilno obliko kontaktne oblike odtočne cevi med procesom montaže le-te v končni položaj. Omenjeni ojačitveni element je nameščen v območje tesnilnega roba odtočne cevi in ima takšno obliko, da vsaj deloma sledi obliki tesnilnega roba. Ojačitveni element je lahko nameščen ob notranji ali zunanji steni tesnilnega roba, ali pa znotraj samega tesnilnega roba, odvisno tudi od načina namestitve oziroma tehnike fiksiranja ojačitvenega elementa. Ojačitveni element je narejen iz materiala, ki ima večjo togost kot sama odtočna cev. Prednostno se ojačitveni element izdela iz trše gume, plastične mase ali kovine.

Lasersko povzročene periodične površinske strukture (LIPSS) je mogoče izdelati v enem koraku tako na kovinah, kot na polprevodnikih ali dielektrikih. Ker je z njimi mogoče pomembno izboljšati funkcionalnost površin, so predmet številnih raziskav. V nalogi smo nanosekuni vlakenski laser s spremenljivo dolžino bliskov in valovno dolžino 1060 nm nadgradili s polarizatorjem. Pokazali smo, da je na ta način mogoče izdelati LIPSS brez uporabe dragih laserskih sistemov z ultrakratkimi bliski, kar pomembno širi možnosti za implementacijo tovrstnega laserskega mikrostrukturiranja na različna industrijska področja. Z laserjem smo osvetljevali nerjavno jeklo in določili fluenco praga za ablacijo, ki v našem primeru znaša 3,7 J/cm2. Raziskali smo tudi, kako različne smeri označevanja, povprečna moč bliskov in pozicija obdelovanca glede na gorišče laserskega snopa vplivajo na nastanek LIPSS. Rezultati kažejo, da LIPSS nastane, ko fluenca v sredini pasu laserskega snopa doseže vrednosti med 0.9 in 1.4 kratnikom fluence praga za ablacijo. Pri tem so nastale površinske strukture s periodo okoli valovne dolžine. V večini primerov so bile neodvisne od smeri označevanja, so se pa ob določeni kombinaciji parametrov pojavile tudi izjeme, kjer so bile strukture vzporedne s smerjo označevanja. Pokazali smo tudi, da so nastale periodične strukture bolj izrazite, če vzorec izmaknemo iz gorišča. Na koncu smo ovrednotili tudi barve, ki se na površini pojavijo zaradi LIPSS. Ključna ugotovitev naloge je, da je tudi nanosekundni vlakenski laser mogoče uporabiti za funkcionalizacijo površin z LIPSS, kar odpira nove možnosti za tehnološki preboj na številnih področjih, kjer je cena obdelave površin ključnega pomena.