Na najdišču Nova tabla so bile odkrite ostaline rimskodobne naselbine kot tudi grobišča. Ostaline naselbine predstavljajo objekti. Prepoznih je bilo nekaj zgostitev objektov, ki s svojim grupiranjem pričajo o načrtnem pristopu k oblikovanju naselbine oziroma določenih funkcionalnih prostorov znotraj naselbinske celote. Imenovani so "gospodarska območja", čeprav bi bil primeren naziv tudi kmetija. Grobiščni kompleks predstavljajo grobovi z obodnimi jarki nekdanjih gomil ali grobnih parcel, prav tako pa tudi drugi objekti. Večina drobnega gradiva odkrite ostaline postavlja v čas pozne antike, torej sredino in drugo polovico 4. stoletja.

Arheološko izkopavanje na najdišču Nova tabla pri Murski Soboti sodi s 40 ha med daleč najobsežnejšo strnjeno raziskano površino. Odkriti so bili sledovi razpršene poselitve skozi zelo dolgo časovno obdobje (od bakrene dobe do mlajše železne dobe, preko rimskega obdobja vse do zgodnjega srednjega veka). Poselitev v bakreni dobi je na najdišču Nova tabla izpričana z ostalinami manjšega zaselka. Odkrita je skupina manjših jam in 3 grobovi. Na podlagi lončenine jih uvrščamo v kulturni krog keramike z brazdastim vrezom. V zgodnji bronasti dobi se poselitev poveča: 4 zemljanke in številne manjše jame, v katerih je zastopana pramenasta/licenska lončenina z značilnim vrvičastim okrasom. V srednji bronasti dobi pride do upada poseljenosti Ravninskega. Na Novi tabli se naselbinski znaki pokažejo zopet v pozni srednji bronasti dobi. Pojavijo se nosilci kulture žarnih grobišč. Odkrite so bile zemljanke, nekaj manjših jam in kultna jama. Odkriti so bili tudi naselbina ter plano in gomilno grobišče starejše železne dobe (preko 100 žganih grobov), grobišče pa je bilo razdeljeno na grobne parcele s krožnimi in pravokotnimi obodnimi jarki. Prazgodovinska poselitev se na Novi tabli kot na celotnem Pomurju ponovno vzpostavi v mlajši železni dobi. Gre za manjše zaselke (8 odkritih skupin objektov s številnimi vkopanimi zemljankami, jamami različnega namena ter manjšim grobiščem).