V Sloveniji infekcija s Chlamydio trachomatis (CT) ni dovolj poznana. Zato želimo z raziskavo: ugotoviti razširjenost klamidijskih uretritisov pri spolno aktivnih moških v celjski regiji v starosti od 16 do 45 let; opozoriti zdravnike na problem klamidijskih infekcij, na obvezno zdravljenje in kontrolo po zdravljenju; določiti najprimernejšo laboratorijsko preiskavo za diagnosticiranje klamidijskih infekcij. Predvidevamo, da imajo moški v starosti od 16 do 45 let za spolne partnerke ženske v rodni dobi. Okuženi moški predstavljajo rezervoar CT za spolne partnerke in novorojene otroke z vsemi posledicami, ki jih ima klamidijska okužba za populacijo. V raziskavo sta vključeni 2 skupini spolno aktivnih moških v starosti od 16 do 45 let. V prvi skupini so moški z uretritisi, v kontrolni skupini pa zdravi moški. Moškim iz prve skupine odvzamemo dva brisa uretre in prvi jutranji urin, moškim iz kontrolne skupine pa samo urin. Pri vseh bolnikih izključimo možnost gonokokne infekcije sečnice s kultiviranjem brisa sečnice na Neisseria gonorrhoeae. Brise za dokazovanje klamidijskih antigenov v epiteljskih celicah sečnice pregledamo s testom direktne imunofluorescence (DIF). Drugi vzorec za preiskavo je urin. V urinskem sedimentu iščemo klamidijske antigene s tremi testi: testom DIF encimsko imunskim testom (EIA), in testom hibridizacije nukleinskih kislin. Moške, pri katerih vsaj z enim testom dokažemo klamidijsko infekcijo, zdravimo v skladu z doktrino. Glede na vrsto predpisanega antibiotika preverjamo uspešnost terapije s ponovnim odvzemom brisa uretre. Rezultate posameznih testov v preiskavi primerjamo z rezultati testa DIF v brisu uretre, ki je standard za primerjavo občutljivosti in specifičnosti ostalih testov. Glede na uspešnost posameznega testa v dokazovanju klamidijskih antigenov se bomo odločili za najprimernejši test v rutinski diagnostiki klamidijskih infekcij.