Šolska knjižnica lahko s svojimi programi izboljšuje informacijsko pismenost učencev in se z njimi vključuje v prizadevanja za vseživljenjsko učenje. Na osnovnih šolah Petrovče in Polzela smo v šolskem letu 2004/2005 opravili akcijsko raziskavo, v kateri smo spremljali proces informacijskega opismenjevanja pri izdelavi seminarske naloge v osmem razredu devetletne osnovne šole. Šolski knjižničarji želimo z učitelji izboljšati skupne programe, kakovost pouka in dosežke učencev. Pri raziskavi smo izhajali iz lastnih problemov in želje, da bi v praksi dosegli spremembe. Na osnovi izkušenj iz preteklih let, raziskave trenutnega stanja in teoretičnih izhodišč (vseživljenjsko učenje, prenova osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji, novi koncepti znanja, učenja in poučevanja ter informacijska pismenost) smo načrtovali natančneje definiran program usposabljanja. Naš cilj je bil usposobiti učence za samostojno izdelavo seminarske naloge. Pri spremljanju procesa usposabljanja smo ugotovili, da učitelji in knjižničarji posvečamo fazi definiranja informacijskega problema premalo časa. Večina učencev sledi le zgledom, samo nekaj učencev na lasten način razčleni informacijsko potrebo. Učenci zadovoljivo poznajo vrste virov in načine dostopa do njih. Zavedajo se pomembnosti avtorskih pravic. Čeprav navajanje virov spoznavajo skozi aktivne metode dela in imajo ustrezna navodila za navajanje, so pri zapisovanju še vedno nedosledni. Učenci prevzemajo soodgovornosti v procesu učenja. Učitelji in učenci pozitivno ocenjujejo aktivne oblike in metode dela v knjižnici. Primerjava med obema šolama je pokazala, da aktivna vloga knjižnice (medpredmetno področje knjižnična informacijska znanja) izboljša informacijsko pismenost učencev. Izsledki raziskave bodo vodilo za pripravo programov informacijskega opismenjevanja v prihodnje.