Družba ELES se je kot trajnostno usmerjeno in družbeno odgovorno podjetje zavezala k prehodu na trajnostno mobilnost s prenovo poslovnega parka osebnih vozil na električna vozila in spodbujanju zaposlenih pri prehodu na zasebna električna vozila. Z načrtovanim povečanim odjemom električne energije družbe zaradi polnjenja EV so se na posameznih lokacijah ugotovile potrebe po dodatni električni moči in energiji. V izogib potencialnemu tveganju vpliva uporabe ali napak pri polnilnicah za EV, kot tudi zagotavljanju preglednosti stroškov smo pri zagotavljanju pokrivanja prihodnjih potreb predlagali možne rešitve ločevanje napajanja odjema lastne rabe in napajanja lastnega poslovnega odjema. Pri tem smo upoštevali regulatorni okvir, pravilnike in standarde s tega področja ter tehnične smernice za načrtovanje. V predlaganih rešitvah smo izhajajoč iz obstoječega stanja na predvidenih lokacijah upoštevali izreden pomen tipizacije in vsaj v eni izmed rešitev predlagali izvedbo z namensko TP. Predloge tehničnih rešitev smo optimizirali glede na možne scenarije polnjenja električnih vozil, saj se lahko z ustrezno programsko in strojno opremo namenjeno dinamičnemu upravljanju obremenitev prilagaja poraba znotraj LPO, s ciljem znižanja potrebne dodatne priključne moči in ohranjanja čim bolj enakomernega odjema. DLM pa prinaša še dodatne priložnosti za optimiranje stroškov v prihodnosti. Pri gradnji polnilne infrastrukture, ekonomski kazalniki kažejo na ekonomsko smotrnost investicije le v primeru, če AGEN RS investicijo prizna v sklopu upravičenih stroškov iz naslova stroškov amortizacije in reguliranega donosa. Pri nadgradnji sistemov napajanja lastnega poslovnega odjema, pa za vseh 7 obravnavanih RTP-jev, vsi ekonomski kazalniki kažejo na smotrnost naložb v predlagane rešitve. Za zagotavljanje energije za napajanje EV bo torej treba zagotoviti ločitev LR od LPO, pri čemer lahko s prilagajanjem odjema izberemo rešitve, ki so finančno, časovno in glede na obstoječa stanja na lokacijah ustreznejše. Predlagane rešitve so tako osnova za pripravo projektne in investicijske dokumentacije.

Študija obravnava storitve prožnosti v distribucijskem sistemu z vidika distribucijskega operaterja. Dokument predlaga ključne elemente za izvajanje storitev prožnosti, ki omogočajo učinkovito in varno delovanje distribucijskega sistema, medtem ko je mogoče strukturno vlaganje v ojačitev distribucijskega omrežja odložiti: usklajeni produkti prožnosti, mehanizmi lokalnega trga s prožnostjo in funkcionalne komponente tržne platforme. Pri tem smo upoštevali tudi izkušnje izbranih evropskih držav pri zagotavljanju storitev prožnosti in vzpostavljanja trga s prožnostjo, ki zadovoljujejo potrebe distribucijskega sistema, in znanje, pridobljeno v raziskovalnih projektih na vseevropski ravni. Na kratko so opisane trenutno razpoložljive tržne platforme in podana primerjalna analiza. Kot priloga k študiji je bil oblikovan tudi osnutek dokumenta »Navodilo o storitvah prožnosti«, ki opisuje smernice za nabavo in izvajanje storitev v slovenskem distribucijskem sistemu.

Študija podaja pregled stanja na področju naprednih sistemov števčnih meritev za potrebe sistemskega operaterja prenosnega sistema. V prvem poglavju je izdelana analiza obstoječega števčnega sistema, ki ga družba ELES uporablja trenutno. Funkcionalnosti obstoječega sistema so analizirane glede na trenutne in bodoče zahteve s strani notranjih in zunanjih uporabnikov. V drugem poglavju je izveden pregled evropske in nacionalne zakonodaje, ki neposredno ureja področje števčnih meritev. Tretje poglavje povzema značilnosti dveh referenčnih evropskih operaterjev, portugalskega REM in avstrijskega APG in njunih AMI sistemov. V zaključnem delu smo skozi delavnice z naročnikom identificirali kratkoročne in srednjeročne potrebe števčnega sistema družbe ELES izključno kot sistemskega operaterja prenosnega sistema in predstavili predloge za nadaljnji razvoj.

Študija obravnava funkcionalne zahteve sistema za zajem podatkov in upravljanje merilnih naprav (sistem HES) kot del naprednega merilnega sistema. V študiji so opredeljene glavne funkcionalne zahteve. Narejena je tudi analiza vrzeli trenutno uporabljenih sistemov HES v primerjavi s funkcionalnimi zahtevami. Pregledane in upoštevane so bile glavne tehnologije, rešitve in standardi za sistem HES. Na koncu pa so predlagane smernice za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno posodobitev in nadgradnjo obstoječih sistemov HES.

V študiji so identificirane rešitve za minimizacijo tehničnih izgub v prenosnem omrežju na področju načrtovanja in obratovanja omrežja. Vsaka rešitev je ovrednotena najprej s tehničnega stališča, kjer se oceni velikost prihrankov lastnih izgub ter izgub na preostalem sistemu, ki jih ta rešitev prinaša v njeni življenjski dobi. Nato je rešitev ovrednotena še ekonomsko z analizo stroškov in koristi. Rezultati analiz odločijo, ali je določen ukrep primeren za implementacijo v omrežju. V okviru študije so podani še predlogi posodobitve obstoječega procesa načrtovanja pri Elesu.

Študija obravnava uvedbo sistema za upravljanje z modeli (ang. Network Model Manager - NMM) v IT/OT okolju družbe ELES. Primarni cilj uvedbe NMM je vzpostavitev "enega vira resnice" za vse podatke, vezane za omrežni model, kar zagotavlja skladnost vseh sistemov, aplikacij in orodij z najnatančnejšim omrežnim modelom, usklajenim s SCADA. Dokument podaja tehnične zahteve za rešitve NMM, prilagojene potrebam družbe ELES, ter tehnične specifikacije za integracijo NMM z drugimi sistemi.

EIMV je izvedel revizijo izvajanja projekta uvedbe naprednega merilnega sistema v Republiki Sloveniji. Projekt izvajajo družbe SODO in pet elektrodistribucijskih podjetij. Preverilo se je izvajanje projekta skladno z načrtom uvedbe naprednega merilnega sistema, pripravljenim v letu 2016. Projekt se je začel izvajati leta 2017, s predvidenim zaključkom konec 2025. Revizijski dokument podaja pregled stanja projekta konec leta 2022. Ugotavlja odstopanja in analizira potrebne prilagoditve vodenja projekta. Prikazana je primerjava obstoječega projektnega vodenja z eno od mednarodno uveljavljenih metod, PRINCE2. Identificirane so potrebne prilagoditve celotnega projektnega dela, sistema odgovornosti, sistema poročanja, sistema potrjevanja sprememb in kontrol, skladno s sistemom projektnega vodenja. Analizirane in predstavljene so potrebne prilagoditve projekta glede na nove in spremenjene zahteve zakonodaje in predpisov, uveljavljenih med izvajanjem projekta, torej po sprejetju osnovnega projektnega načrta v letu 2016 do izvedbe revizije. Dodatno se zapisane potrebne prilagoditve nacionalnega podatkovnega vozlišča za potrebe uvajanja novega tarifnega sistema za omrežnino.