Proces staranja prinaša spremembne tako na telesnem kakor tudi na duševnem zdravju posameznikov. Ker se svetovno prebivalstvo vedno bolj stara, mlajši del populacije pa je vedno bolj zaposlen, se pojavljajo vprašanja povezana z oskrbo starejše populacije. V raziskavi smo pod drobnogled vzeli starostnike, ki živijo v lastnih domovih (LD) ter te, ki živijo v domovih za starejše občane (DSO). Zanimale so nas razlike in podobnosti v vidikih duševnega zdravja. Preverjali smo, ali se uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) povezuje z vidiki duševnega zdravja. S pomočjo kvantitativnih metod je bil namen preveriti, ali razlike in podobnosti med dvema preučevanima skupinama udeležencev obstajajo; s pomočjo kvalitativnih metod pa smo pomagali osvetliti hipoteze. Oba dela smo nato sintetizirali ter povezali v celoto. Končni kvantitativni vzorec je sestavljajo 97 posameznikov, ki živijo v DSO in 99 posameznikov, ki živijo v LD. Kvalitativni vzorec je sestavljala 1 udeleženka iz DSO ter 3 posameznice, ki bivajo v LD. Kvantitativni del je zajemal reševanje vprašalnikov, ki preverjajo stopnjo duševnega zdravja (DASS 21, WHO5, PSS, INQ 15), medtem ko je kvalitativni del zajemal komentiranje raziskovalnih hipotez. Sintetizirani rezultati so pokazali, da obstajajo nekatere razlike v preučevanih vidikih duševnega zdravja, in sicer tisti, ki bivajo v DSO so v primerjavi s tistimi, ki bivajo v LD, dosegli statistično pomembno višje povprečje na lestvici depresije starostniki se glede na bivalno okolje različno zaznavajo kot breme ter imajo različno stopnjo pripadnosti; starostniki, ki bivajo v LD, uporabljajo statistično pomembno več IKT v primerjavi s starostniki, ki bivajo v DSO; manj različnih IKT kot starostniki uporabljajo, bolj se pri njih izraža depresivnost, zaznavanje sebe kot bremena in samomorilna ideacija. Nov vidik naloge predstavlja preučevanje uporabe IKT v povezavi z vidiki duševnega zdravja ter z biološkim okoljem.