Proksemična neverbalna komunikacija kot del neverbalne komunikacije raziskuje fizično bližino komunikatorjev v prostoru, njihovo fizično razporeditev v prostoru, raziskuje pa tudi posameznikov osebni prostor in njegovo osebno območje. Diplomska naloga opisuje proksemične neverbalne komunikacijske procese v knjižnici skozi dve večji področji: knjičnica kot prostor za izražanje proksemične neverbalne komunikacije in izražanje proksemične neverbalne komunikacije v referenčnem pogovoru bibliotekarja z uporabnikom. Proksemija knjižnice se začne že z njeno lokacijo v lokalni skupnosti, dostopom do knjižnice, opremljenostjo in lokacijo knjižničnih prostorov, s sedežnimi razporedi ter z oznakami v knjižnici. Proksemična neverbalna komunikacija je v referenčem pogovoru bibliotekarja z uporabnikom razvidna v njuni fizični razporeditvi in fizični bližini v prostoru. V empiričnem delu naloge je bila izpeljana raziskava, s katero smo proučevali, ali knjižnica kot prostor ponuja uporabnikom in bibliotekarjem kakovostno izražanje proksemične neverbalne komunikacije in če je le-ta kakovostno izražena v referenčnem pogovoru bibliotekarja z uporabnikom. Rezultati raziskave so pokazali, da proksemija lokacije knjižnice in njenih prostorov le delno ustrezajo anketiranim uporabnikom, ko anketiranim bibliotekarjem ne ustrezajo. Prav tako anketirani bibliotekarji in uporabniki niso deležni kakovostne proksemične neverbalne komunikacije v referenčnem pogovoru. Rezultati in izsledki diplomskega dela so lahko v pomoč bibliotekarjem pri opremljanju knjižnice ter prispevajo k učinkovitejši komunikacijski dejavnosti knjižnice.