V tej knjigi smo razvili mrežno-mozaični model kot optimalno varianto prostorskega razvoja regije ali države glede na sedanje pojave urbane disperzije, urbano-ruralnega kontinuuma in komunikacijske postindustrijske družbe. Prikazali smo, kako naj bi disperzne vzorce preurejali v optimalno mešanico rabe tal, vozlišč in mrež. Velik poudarek je dan usklajevanju med sektorji na osnovi kartografske metode izločanja površin. Raziskavo spremljajo in utemeljujejo dodatna poglavja o modelih, o vrednotenju variant in o predlogih za najustreznejšo ureditev prostora v prihodnosti.