A study "C02 capture readiness of unit 6 in Thermal power plant ŠOštanj" prepared in June 2010 confirms that Unit 6 of Power plant Šoštanj fulfils technical and spatial requirements of capture readiness defined in European legislation. An addition to the study in greater detall analyzes availability of suitable CO2 storage sites ln Slovenia, nearby countries and North sea. Their availability and appropriate capadty are the condition of retrofitting CCS to the Unit 6 of Thermal power plant ŠOštanj. Carbon capture plant will capture from 70,2 to 76,2 Mlo.t carbon dioxide in the period from the year 2020 to 2054. Estimates demonstrate that Slovenia has sufficient storage capacity to store captured CO2 on Unit 6. The conservative storage capacity estirnate for aquifers amount about 92 MiO.t. Besides aquifers a potential additional storage site is represented by coal mine located just near the Power plant. Storage sites in nearby countries like Croatia and Italyhave large storage capacities and are in radius at maximum of 350 km. That Is c10se enough not to make high transport cost. Another possible solution offers port Koper at the Adriatic sea. From there it is possible to transport compressed CO2 to suitable locations in North sea or elsewhere by ships. Economical parameters of retrofitting carbon capture and storage technology to Unit 6 like investment cost, operational & rnaintenance cost, transport and storage cost are analyzed. Cost originating from Ioss of power production rs also considered. All of them are expressed in Euros per unit of generated electricity ( /MWh). When C02 is mainly stored in Slovenian deep onshore aquifers the total cost of CCS is in range from 28,1 to 39,1 /MWh andthe representative value is 30,6 /MWh. In the case when C~ has to be transported to locations about 250 km from the source and stared in onshore aquifers the cost is from 28,8 to 39,9 /MWh and the representative cost is 31,4 /MWh, Total carbon capture and storage cost could be even higher it the distances to storage sites are longer, the transport is carried out by offshore pipelines or by ships and the storing is dene in offshore aquifers.The cost of electrlcity generatiOn that originates from CCS is compared with the cost that is based on price of C02 aliowances. Considering the lowest CCS cost implementatiOn to Unit 6 of Therrnal power plant ŠOštanj (storage in Slovenian onshore aquifers) is in range of cost originating from emission trading when CO2 allowance costs more than 33 . In case of high est carbon capture and storage cost (storage in onshore aquifers 250 km from Unit 6) the point where CCS yields more than emission trading is at 46 per CO2 allowance. Additlon to the study "C02 capture readiness of unit 6 in Thermalpower plant ŠOštanj" shows that storage sites for permanent storage of carbon dioxide are available and have sufficient capacity. Cost analyzes confIrms that retrofitting carbon capture and storage technology to Unit 6 of Therrnal power plant ŠOštanj Is economically feasible and in range with cost induced by emisslon trading.

V poročilu so obdelani vsi vplivi na okolje nameravanega posega v prostor, ki zajema obnovo obstoječega enosistemskega daljnovoda DV 110 kV Divača-Pivka-Ilirska Bistrica v dvosistemski 110 kV daljnovod, katerega lastnik in upravljavec je Elektro-Slovenija, d.o.o .. Predmetni daljnovod povezuje mesta Divača, Pivka in Ilirska Bistrica. Daljnovod zajema 252 stojnih mest, od tega 142 na odseku Divača-Pivka in 110 na odseku Pivka-Ilirska Bistrica. Obnova v dvosistemski daljnovod bo izvedena v območjusedanje trase v varovalnem pasu sedanjega daljnovoda. Obnova daljnovodabo izvedena na podlagi Uredbe o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št. 125/2004, 71/09,22/2010) in ni predmet državnega prostorskega načrta. V poročilu so obravnavani vplivi nameravanega posega na kakovost površinske vode, podtalnice, tal, kakovost zunanjega zraka, vidno okolje ln krajinske značilnosti/ kulturno dediščino, naravne vrednote, zavarovana območja, ekološko pomembna območja ter območja Natura 2000, ekosisteme, rastlinstvo in živalstvo ter njihove habttate, nastajanje in ravnanje z odpadki, svetlobno in toplotno onesnaževanje, vibracije ter družbeno sprejemljivost posega na okolje. Segmenta varstvo predelektromagnetnim sevanjem in varstvo pred hrupom v predmetno poročilo nista vključena/ ker sta obdelana v posebnem poročilu. Iz ocene vplivov na vse sestavine okolja je razvidno/ da je nameravani poseg obnove enosistemskega daljnovoda DV 110 kV Divača-Pivka-IIirska Bistrica v dvosistemski 110 kV daljnovod ln obratovanja slednjega ob upoštevanju omilitvenih in zaščitnih ukrepov ter drugih opozoril, sprejemljiv poseg v okolje.

študija predpostavlja kvoto kuponov, ki bodo v obdobju 2005-2207 in v nadaljevanju do 2025 podeljeni napravam družb v skupini HSE. Na osnovi ekonomskih in finančnih izkazov ter na osnovi predpostavk o ceni kuponov, ki jih bodo morale družbe vskupini HSE kupiti na prostem trgu za pokrivanje presežnih emisij, ki bodo posledica proizvodnje EE preko okvirov, za katera bodo brezplačno podeljeni kuponi, so izračunani stroški dodatne proizvodnje. Analize so narejene za tri različne scenarije. prvi predvideva poslovanje, ki sledi dosedanjemu načinu proizvodnje, drugi, razvojni scenarij, vključuje dograditev plinskih turbin vTEŠ in parnega cikla TEB. Tretji, poimenovan premogovni scenarij, pa sledi dinamiki pridobivanja lignita v RLV, ki ga navaja Resolucija o nacionalnem energetskem programu. Stroški dodatne proizvodnje so ocenjeni za cene kuponov 10, 12 in 15 evrov/kupon ter ob predpostavki, da je cena lignita za dodatno proizvodnjo 50, 75 ali 100% osnovne cene. Analize dokazujejo, da predvsem razvojne variante ter izposlovanje nižje cene dodatnih količin lignita v perspektivi omogoča konkurenčno proizvodnjo EE.

Med vecje emitente TGP, ki so povzrocitelji klimatskih sprememb, sodi tudi sektor proizvodnje, elektricne in toplotne energije. Znižanje emisij TGP in s tem blaženje klimatskih sprememb naj! bi sektor dosegel z zmanjšanjem rabe fosilnih goriv, povecanjem deleža obnovljivih virov energije ter povecanjem ucinkovitosti energetskih transformacij. V zadnjem casu pa se kot realna možnost zmanjševanja emisij TOP, predvsem v obdobju po Kjotu, kaže tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS tehnologija). Slednja je obravnavana tudi v nalogi Možnosti zajemanja in skladišcenja CO2v termoenergetskih objektih . Naloga Možnosti zajemanja in skladišcenja CO2 v termoenergetskih objektih obravnava celoten CCS proces in je vsebinsko razdeljena na vec poglavij.

V študiji je podan pregled upravnih postopkov za podaljšanje dovoljenja za obratovanje (PDO) nuklearnih elektrarn v ZDA in ostalih državah. Obdelana je državna regulativa RS in Rh in drugi predpisi pomembni za PDO, ter obveznosti obeh držav po mednarodnih konvencijah, pogodbah, sporazumih in protokolih. Prvi del študije obdeluje izvedljivost podaljšanja življenjske dobe (PDŽ) NE Krško in obsega načine spremljanja in oceno stanja sistemov, struktur in komponent (SSK), potrebna izboljšanja vernosti zaradi zadovoljevanja zahtev pristojnega upravnega organa, oceno vplivov na okolje v PDŽ, ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RAO) in izrabljenim jedrskim gorivom (IJG), razgradnjo NE Krško z oceno dekomisijskih stroškov in količin zaradi PŽD in sprejemljivost PŽD za javnost. V drugem delu študije je obdelana upravičenost izvedbe PŽD, kjer je prikazana vloga NE Krško v EES RS in RH. Podane so potrebne zamenjave opreme in možna izboljšanja tehničnih in ekonomskih parametrov, stroški PŽD, cena električne energije iz NE Krško in ekonomska analiza upravičenosti PŽD. Zaključek študije na podlagi proučitev, analiz, svetovne prakse in dosedanjega obratovanja NE Krško poudarja, da je glede na dosedanje stanje v NE Krško podaljšanje življenjske dobe izvedljivo in s stališča stroškov in koristi tudi upravičeno.

Prikaznaje sanacija izpustov emisij snovi v vode v okviru odvajanja tehnološke odpadne vode na centralnem izpustu TET v vodotok. Izvedenje bil dodaten ukrep za sanacijo odpadnih vod (tc. 4.3.2 Sanacijski program, ref 1726/3) katerega učinkovitost je bila preverjena z periodičnimi meritvami obratovalnega monitoringa emisij snovi v vode v letu 2006. Rezulati meritev kažejo, da je bil sanacijski ukrep učinkoviti in da izmerjeni parametri ne prekoračujejo več zakonsko predpisanih vrednosti.

Z vstopom Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sežigu odpadkov (Uradni list RS št. 50/01, 56/02, 84/02) v veljavo so se v zvezi z nadzorom emisij snovi v zrak pojavile nove zahteve. Med te nove zahteve sodi tudi vzpostavitev programa obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak, ki je podan v tem referatu.