Poskus je bil zastavljen na UKC Pohorski dvor v letih 1999 in 2000 v dve oz. tri leta starem nasadu. Ugotavljali smo vpliv dušika in količino pridelka na kakovost plodov pri jablani cv. "zlati delišes". Poskus je bil zasnovan v treh variantah: varianta A (standardno gnojenje -45 kg/ha čistega N) ter varianta B (dodatno dognojevanje z dušikom - skupno 160 kg/ha čistega N). Vkjlučili smo štiri nivoje obremenitevv letu 1999 (V-34, S-24, N-16 in kontrola). V letu 2000 so se glede na rezultate spremljanja količine pridelka iz leta 1999 in cvetnega nastavka iz leta 2000 kot najuspešnejše pokazale kombinacije obremenitev: varianta A (S+24 in S+36) in varianta B (N+28, N+42, S+36 in S+48). Ročno redčenje plodičev je bilo opravljeno pri debelini 25 in 20 mm. Spremljali smo zunanjo kakovost plodov (povprečna masa ploda, velikost in mrežavost) in notranjo kakovost plodov (škrob, trdoto mesa, suho snov, indeks zrelosti, kisline, ph in vsebnost elementov plodu N,P,K,Ca in Mg) Opravili smo tudi foliarne analize. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da je dušik vplival na zunanjo kakovost (večji pridelek in večja povprečna masa ploda), ni pa ne4gativno vplival na notranjo kakovost plodov.

V diplomski nalogi je opisano uvajanje sistema HACCP na kmetiji pri izdelavi testenin na tradicionalen način. Predstavljene so zahteve in zakonska podlagaza uvajanje sistema HACCP. Predstavljena je proizvodnja testenin na tradicionalen način na kmetiji. Predstavljen je HACCP načrt, ki zajema vseh sedem načel. Predstavljena je HACCP skupina, navodila za dobro higiensko prakso, program čiščenja prostorov in delovnih pripomočkov, opis izdelka, shemo procesa izdelave testenin. Opravljena je analiza tveganja in preventivniukrepi, določene so kritične kontrolne točke (KKT) za proizvodnjo testenin na tradicionalen način, določene so mejne vrednosti za vsako KKT in obvladovanje KKT pri proizvodnji testenin in predlog verifikacijskega načrta.Opravljena je analiza temperature, časa sušenja testenin in senzorična ocena testenin. Opravljena je bila analiza stanja na ekoloških kmetijah gledepoznavanja sistema HACCP. Prikazana sta izobrazbena struktura na anketiranih ekoloških kmetijah in področje dela lastnikov kmetij, ki so slišali za sistem HACCP in tistih, ki ga potrebujejo. Prikazana je usposobljenost lastnikov kmetij za uvajanje sistema. Stanje na kmetijah ne kaže spodbudne podobe, manjka usposobljenih ljudi, ki bi svetovali kako na kmetiji uvesti sistem HACCP. Za področje kmetijstva bi bila nujna prilagoditev.