Kolektivni roman Šala je zmes adamičevske dokumentaristike in celinovskega sarkazma. Zgodba o ključnih dvajsetih letih globalizacije, pisana s tovarniške perspektive proletariata. O letu 1987 kot poslednjem izdihljaju nekdanjega socialističnega režima in o letu 2007 kot zadnjem letu pred zlomom neoliberalizma in krizo 2008. Posebna zanimivost romana je, da je pisan v prvi osebi množine, s čimer je avtor želel dati poudarek na generične zakonitosti neke družbe in ne na izkušnjo posameznega lika.