Po podatkih Urada za statistiko Republike Slovenije, se je leta 1991 za Rome opredelilo 0,12 odstotka prebivalcev Slovenije. Splošne knjižnice, ki delujejona območjih, kjer živi omenjena populacija, so po Zakonu o knjižničarstvu dolžne izvajati knjižnično dejavnost za Rome kot skupino uporabnikov s posebnimi potrebami. V prvem delu diplomsko delo obravnava opredelitev splošne knjižnice ter ostala zakonska in strokovna priporočila, zapisana v Zakonu o knjižničarstvu, Standardih za splošne knjižnice in Manifestu o splošnih knjižnicah. Izpostavljeni so členi, ki govorijo o enaki dostopnosti knjižnične dejavnosti za vse ljudi ne glede na raso, spol, barvo kože, jezik, vero, politično prepričanje, narodno ter socialno pripadnost in premoženje. Poudarjeno je načelo večkulturnosti delovanja splošnih knjižnic. Vnadaljevanju delo predstavi značilnosti romske populacije, ki so pomembne za organiziranje knjižnične dejavnosti za Rome ter pravne osnove za njihovo enakost v knjižnici. Izkazalo se je, da knjižnicam ne uspe enako uspešno organizirati knjižnične dejavnosti za Rome kot za večinsko populacijo. Taka sobila opažanja knjižnic, ki imajo izkušnje pri delu z Romi. Oviro predstavljanpr. slaba pismenost, zato morajo knjižnice svoje delo za etnične skupine prilagoditi z drugačnimi načini dela. Podani so predlogi, kako to storiti.