Študija za prepoznavanje vrzeli pri izmenjavi podatkov na področju pomorskega nadzora in izboljšanje povezljivosti obstoječih informacijskih sistemov, ki bodo prispevali k celostnemu pomorskemu nadzoru, je sestavljena tako, da zajema vse postavke iz projektne naloge javnega razpisa 430-27/2017. Zaradi lažjega dela študija ni napisana po poglavjih, kakor je bilo razvidno iz projektne naloge, temveč je razdeljena na glavni del pod naslovom Študija ter dveh prilog in sicer Senzorji in Službe. V prilogi Senzorji so opisani načini zbiranja podatkov ter podatkovne baze, medtem ko so v prilogi Službe opisani deležniki, ki zbirajo ali uporabljajo podatke, potrebne za svoje delovanje.

V delu so predstavljeni enosmerno in dvosmerno komuniciranje ter ocena časovne zahtevnosti takega komuniciranja. Predstavljena je tudi ocena optimalne časovne zahtevnosti razširjanja informacij v hiperkocki in analiza do sedaj najboljšega ugotovljenega algoritma za razširjanje informacij v hiperkocki pri enosmernem komuniciranju. Razlika med optimalno enosmerno časovno zahtevnostjo razširjanja in doslej najboljšim rezultatom v hiperkocki je vzpodbudilo raziskovalce k iskanju novih rešitev v hiperkockam sorodnim omrežjih in v sorodnih načinih razširjanja informacij. V delu opisujem naslednja omrežja: omrežje kubično povezanih ciklov, metulj, mešano-izmenjalno omrežje, De Brujinovo omrežje in mreže. Ostali načini komuniciranja pa so: sistolično komuniciranje, komuniciranje po povezavno disjunktnih poteh in komuniciranje po disjunktnih poteh.