Delo se v prvem delu osredotoči na izobraževanje medicinskih sester (MS) v Sloveniji. Dotika se teme o podobi MS in njihovem raziskovalnem delu. V tem sklopu je predstavljeno edino strokovno glasilo MS v Sloveniji - strokovni časopis Obzornik zdravstvene nege. V drugem delu je predstavljena bibliometrična in vsebinska analiza Obzornika zdravstvene nege. V raziskavo so zajeti prispevki pod rubriko "Članki", izdani od leta 1976 do leta 2001. V tem obdobju so avtorjih 843 člankov napisali 5.540 strani, s povprečno dolžino članka 6,5 strani. Med avtorji je 68% žensk, kar je v skladu z dejstvom, da je zdravstvena nega (ZN) predvsem ženski poklic. Med avtorji moškega spola predstavljajo zdravniki velik delež. Največ avtorjev je višjih medicinskih sester (VMS). Univerzitetno izobrazbo ima 15,7% VMS, med njimi 28 podiplomsko izobrazbo. Dve MS imata doktorat znanosti. Sedeminštirideset odstotkov člankov je takšnih, kjer je med avtorji vsaj ena MS. Ljubljana je najpogostejši kraj iz katerega prihajajo avtorji. Prevladujejo strokovni članki. Večino znanstvenih člankov (30%) so, predvsem v zadnjem času, prispevale MS z univerzitetno izobrazbo, kar kaže na to, da je izobraževanje pomembno vplivalo na objavljanje MS. Avtorji v povprečju citirajo 6,9 let stare vire. V mediani skupnega števila citiranih virov se dvoletna obdobja statistično razlikujejo. Pričakovanje, da se bo z rastjo števila citiranih virov večalo tudi število citiranih tujih člankov, se ni potrdilo. Trend citiranih virov sicer kaže izredno rast predvsem v zadnjem obdobju, a ne kaže razlik glede povprečne starosti citiranih virov. Med 625 članki, ki imajo citirano literaturo, jih 7,7% navaja samo članke. Pokazalo se je, da se skozi čas delež citiranja člankov v časopisih statistično značilno spreminja, a ni jasnega trenda. Obzornik znanstvene nege v povprečju predstavlja 5,2% citiranih virov. Pri analizi vsebinskih oznak avtorice se struktura vsebine med dvoletnimi obdobji statistično značilno razlikuje. Trdimo lahko, daa MS vedno bolj raziskujejo lastno stroko in da se ta zrcali v vsebini člankov. Pomembno vlogo lahko pripišemo porastu objavljanja prof. zdr. vzgoje in MS z univerzitetno izobrazbo, saj je med znanstvenimi članki, katerih (so)avtorice so MS, delež zdravstveno-vzgojnih vsebin enak deležu vsebin ZN (18,9%). Glede na opravljene analize lahko zaključimo, da so spremembe v izobraževanju MS v Sloveniji pozitivno vplivale na objavljanje v njihovem strokovnem glasilu.

Uvod: Medicinske sestre si že desetletja prizadevajo za razvoj in priznanje svojega področja kot samostojne znanstvene discipline. Disertacija predstavi razvoj izobraževanja ter stanje na področju informacijskih potreb medicinskih sester in babic v Sloveniji. Metode: Raziskava je imela več sklopov in zajematako kvantitativno kot kvalitativno raziskovalno paradigmo. Strukturiran anketni vprašalnik je bil poslan 500 naključno izbranim diplomiranim medicinskim sestram ali babicam. Izhodiščni vzorec je predstavljal 11,8 % populacije. Predstavljena je spletnega metrika spletne strani Obzornika zdravstvene nege za obdobje od 16. januarja 2009 do 16. januarja 2012. Prikazan je trend izposoje Obzornika zdravstvene nege v knjižnicah v letih od 2004 do 2010. V zadnjem sklopu je predstavljena bibliometrična analiza bibliografij ter rezultati pisnega intervjuja medicinskih sester z doktoratom znanosti. Vsem sodelujočim je bila zagotovljena anonimnost. Rezultati: Na anketni vprašalnik je odgovorilo 31,8 % (158) povabljenih. Med sodelujočimi prevladujejo ženske, po izobrazbi diplomirane medicinske sestre. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike med opazovanimi kategorijamami izobrazbe. Razlike se kažejo: v spremljanju novosti v zdravstveni in babiški negi (p