In the heart of Europe the Austrian physicist Christian Doppler, full professor of mathematics and practical geometry at the Prague Institute of Technology, laid the foundations for the Doppler effect on 25 May 1842 with his work entitled Ueber das farbige Licht der Dopplersterne und einiger anderer Gestirne des Himmels. The first descriptions of ultrasonographic investigation using the Dop- pler effect reach back into the early 60 s. In 1960 Satomura and Kaneko first described the application of ultrasound in diagnosing vascular disturbances. Five years later Miyazaki and Kato presentedthe possibilities of applying the Doppler method in the extracranial carotid trunk. In the 70s the technical development allowed flow mapping of the carotid trunk ultrasonographic arteriography with the con- tinuous ultrasonic wave (Spencer, Ried) or pulsed ultrasound (Mozersky). In 1974 Barber was the first to describe the visualization of the inner wall of a vessel by the combined use of the ultrasonic B-scan and Doppler ultrasound in so-called duplex systems. In 1982 Aaslid and coworkers laid the foundations for transcranial Doppler ultrasonography by introducing low frequency pulsed Doppler ultrasound (2 MHz). Threedimensional (3D) reconstructive techniques were already used years ago in various imaging investigations, particularly incomputed tomography CT and magnetic resonance MR. The beginnings of 3D ultrasonography are found initially in the field of gynecology and obstetrics. In 1982 Geiser and coworkers first demonstrated a 3D reconstructionof the heart ventricle in and adult. Ten years later Franceschi, Bondi and Rubin were among the first to present the possibility of applying 3D vascular ultrasonography. More and more 3D ultrasonography is confirming its significance in the diagnosis of cerebrovascular diseases. (Abstracts truncated at 2000 characters).

Namen: Razčlenitev ultrazvočne zgradbe aterosklerotične lehe pri stenozi notranje karotide lahko ima pomembne posledice za odločitev o kirurškem posegu na tej arteriji. Dosedanje raziskave so pokazale, da je to področje slabo raziskano in da vsi podatki praviloma slonijo na enem samem ultrazvočnem preseku aterosklerotične lehe, ki je zaradi same narave postopka nezanesljiv. Trirazsežna ultrazvočna preiskava (3D UZ) je sorazmerno nov postopek, ki omogoča pregled celotne lehe in ki v pričujoče namene doslej še ni bil uporabljen. Namen raziskave je bila primerjava 3DUZ rezin med ultrazvočno zgradbo asimptomatske in simptomatske lehe pri stenozi, ki je večja od 70 %. Primerjali smo statistično metodo slikovnega pregleda lehe (GSM vrednost), modificirano kvantificirano Gray-Weale klasifikacijo in prostorski delež posameznih pikslov v lehi. Pri tem smo uporabili nov postopek pregleda celotne lehe s postopkom računalniške analize in digitalne fotodenzitometrije. Cilji: Določiti značilnosti ultrazvočne strukture tistih leh, ki pri asimptomatskih bolnikih z veliko verjetnostjo napovedujejo možnost cerebrovaskularnega incidenta. Teza: Statistične slikovne analize digitaliziranih leh (kot denimo GSM) ali poenostavljene ultrazvočne klasifikacije strukture leh (denimo Gray Weale) ne razlikujejo zanesljivo med asimptomatskimi in simptomatskimi lehami. Bolniki in metode: Šlo je za prospektivno raziskavo, ki je tekla vzporedno z evropsko multicentrično raziskavo "Usoda bolnikov s pomembno asimptomatsko stenozo notranje karotidne arterije" (ACST trial) in se je pričela leta 1995. Pregledanih je bilo 95 bolnikov s stenozo notranje karotidne arterije, večjo od 70 %. Bolniki so bili razdeljeni v dve skupini: asimptomatsko in simptomatsko. Pri vseh je bila aterosklerotična leha pregledana s 3DUZ napravo, ki omogoča prostorsko analizo lehe v kartezijanskem prostoru. Leho lahko tako digitalno narežemo na poljubno število rezin in videodenzimetrično analiziramo njeno strukturo. Digitalne slike uravnotežimo s sivih svetlobnih tonih med črnino in belino (0=kri, 200=adventicija žile). Digitalne fotodenzitometrične vrednosti posameznih pikslov za posamezna tkiva določimo s standardizacijo pri zdravih prostovoljcih. Za posamezna tkiva dobimo tako naslednje poprečne vrednosti: 0-4 kri, 8-26 lipidni sloji, 53-76 mišično tkivo, 112-196 fibrozno tkivo, 221-255 kalcificirano tkivo. Tako je moč določiti ultrazvočno in vivo strukturo lehe in s pomočjo postopka po Cavalieriju izračunati prostorski delež posamičnih izodenznih struktur v lehi. Modificirano kvantificirano Gra-Weale klasifikacijo je moč določiti na osnovi vrednosti pikslov, ki so podali nad 40. GSM analizo lehe je moč opraviti na standardizirani digitalizirani sliki s standardiziranim postopkom po Geroulakosu in sodelavcih. Računalniška analiza digitalizirane UZ slike lehe je bila po standardizaciji slike (program Adobe Photoshop 6.0) opravljena s programom MADENA (University of Southern California, School of Medicine), statistična analiza pa s programskim paketom SPSS. Rezultati: Statistično pomembnih razlikv GSM vrednostih med simptomatskimi in asimptomatskimi lehami ni bilo (poprečne vrednosti GSM pri asimptomatskih lehah so bile 35 (razpon 23.5-54.3), pri simptomatskih pa 33 (razpon 22.1-51.3). T test je 0.0223 in je statistično nepomemben na ravni P=0.001). Prav tako ni bilo pomembnih razlik v statični strukturi asimptomatskih in simptomatskih leh. Zaključek: V raziskavi se je pokazalo, da statistične primerjave slikovnih preiskav, kot je GSM, niso zmožne prikazati razlik med aterosklerotičnimi lehami simptomatskih in asimptomatskih bolnikov. Trirazsežna ultrazvočna preiskava lahko ob rabi sodobne digitalne analize slik sorazmerno dobro prikaže samo strukturo lehe. Primerjava statične strukture aterosklerotičnih leh je pokazala, da ni razlik med simptomatskimi in asimtomatskimi bolniki. Seveda pa statična struktura ne pove nič o dogajanjih v posameznih predelih lehe, kjer ostajajo odprta številna vprašanja. Dinamičnega dogajanja v aterosklerotični lehi, predvsem presnovnih procesov, kjer je težišče raziskav usmerjeno na dogajanja ob samem vezivnem pokrovu, pa slikovne preiskave zaradi vsebinskih protislovij niso zmožne razložiti.