V laboratorijskih poskusih smo proučevali fiziološke lastnosti glive Monilinia laxa f. sp. mali (Wormald et Harrison). Na krompirjevo-glukoznem, malt in Czapeck-Dox agarju so bile značilne razlike v rasti. Za gojitev glive je bil najprimernejši krompirjevo-glukozni agar. Gliva je najboljše rastla pri temperaturi 25°C in pri 93% relativni zračni vlagi. Temperaturni minimum glive je bil okrog 5°C in maksimum med 25 in 30°C. Svetloba je vplivala na manjšo rast gliv in ni spodbujala sporulacije. Gliva je izrabljala nekatere vire ogljika in dušika, bolje je izrabljala organske vire N. Tvorba trosov (spor) je bila v laboratorijskih razmerah zavirana. Aceton ni spodbudil sporulacije, ampak je močno zmanjšal rast. Tudi na bolj kislem gojišču ni bilo sporulacije. Trosi (konidiji) so se tvorili le na jabolkih, ki smo jih inokulirali s koščki micelija. Dolžina makrokonidijev je bila 15,4 mikro m, širina pa 10,6 mikro m . Mikrokonidiji so bili v povprečju dolgi 2,7 mikro m. Spore in micelij so v poskusu povzročili okužbo cvetov. Propad cvetnih delov, enoletnih poganjkov, plodov ter rakaste tvorbe v lesu so značilna bolezenska znamenja za obravnavano glivo.