V magistrskem delu smo predstavili široko uporabljeno Palmgren-Minerjevo teorijo o linearni akumulaciji poškodbe in tri manj poznane metode za računanje akumulacije poškodbe. Te alternativne metode skušajo odpraviti določene pomanjkljivosti Palmgren-Minerjeve teorije in se izkažejo za boljše v primerih obremenitvene zgodovine, ki je izrazito dvo in večnivojska. Posamezne teorije smo primerjali med seboj na rezultatih večjega števila eksperimentov, ki smo jih vzeli iz javno dostopne strokovne literature. Primerjavo teorij smo opravili tudi pri izračunu življenjske dobe krmila gorskega kolesa, na katerem smo izmerili pospeške med vožnjo in tako, ob predpostavki mase, ki nanj deluje, generirali obremenitveno zgodovino. Zaradi specifičnosti alternativnih metod in izgube informacij o sosledju obremenitvenih ciklov pri štetju teh z Rainflow metodo smo predlagali postopek, kako generirati iz realne obremenitvene zgodovine ekvivalentno obremenitveno zgodovino, ki je primerna za račun življenjske dobe z alternativnimi metodami.

V diplomskem delu smo predstavili teoretične osnove za razumevanje kinematičnih lastnosti zadnjega vzmetenja pri gorskih kolesih ter razvili računalniški program za izračun le teh. Opisane kinematične lastnosti vplivajo na učinkovitost pri vrtenju pedal ter na sposobnost blaženja neravnin podlage in se jih zato vpošteva pri konstruiranju koles. Nenazadnje je poznavanje teh lastnosti pomembo tudi kupcu, ko se odloča o nakupu onega ali drugega kolesa. V ta namen smo razvili računalniški program, ki ob vnosu geometrijskih dimenzij kolesa izačuna omenjene kinematične lastnosti zadnjega vzmetenja. Uporabnost programa smo nato pokazali s primerjavo dveh koles. Primerjava je pokazala, kako se kolesi z različnima variantama štiriročičnega mehanizma na zadnjem vzmetenju razlikujeta v določenih kinematičnih lastnostih zadnjega vzmetenja.