Poročilo obravnava problem dinamične stabilnosti sinhronskega generatorja, priključenega na omrežje toge napetosti. Za analizo problema in načrtovanje stabilizatorja je uporabljen poenostavljen linearen model generatorja. S spreminjanjem obremenitve generatorja se spreminjajo parametri linearnega modela. V prvem delu je predstavljena analiza vpliva obremenitve na dinamiko poenostavljenega linearnega modela. Klasični stabilizator s fiksnimi parametri ne zagotavlja optimalnega dušenja v celotnem delovnem področju. Za izboljšanje dinamične stabilnosti smo uporabili adaptivni stabilizator, kombiniran s klasičnim regulatorjem napetosti. Adaptivni stabilizator olajša nastavitev parametrov v fazi zagona in skrbi za ohranitev želenega obnašanja med obratovanjem kljub spreminjanju obremenitve. V drugem delu je podrobno analiziran problem adaptivne stabilizacije sinhronskega generatorja. Prikazane so prednosti in slabosti osnovnih adaptivnih pristopov: regulacije s predhodno določenimi ojačanji za posamezne delovne točke, samonastavljive regulacije in adaptivne modelno referenčne regulacije.

Raziskovalno poročilo opisuje prvo fazo avtomatizacije vodenja male elektrarne. V prvem poglavju je podan kratek opis elektromehanske opreme agregata. Agregat je sestavljen iz sinhronskega stroja moči 30 KVA, ki v blok stiku s transformatorjem deluje otočno ali pa sinhronizirano z omrežjem. Sinhronski stroj je gnan z enosmernim tujevzbujanim motorjem, ki mu zaradi usteznega načina vodenja lahko karakteristike oblikujemo tako, da se obnaša kot vodna ali parna turbina. V drugem delu poročila je opisan sistem avtomatiziranega vodenja celotnega agregata. Vodenje sistema je zasnovano hierarhično. Na najnižjem nivoju se nahajajo PLC krmilniki in zmogljivi signalni procesorji, ki so s procesnim nivojem povezani z vhodno izhodnimi vmesniki. Krmilnik in signalni procesorji so s pomočjo ustreznega programskega vmesnika povezani s centralnim nadzornim računalnikom na nadzornem nivoju, ki dopušča dodatno povezovanje v računalniško mrežo. Celoten sistem vodenja je realiziran v okviru profesionalnega programskega paketa modularno zato, da omogoča preprosto prenosljivost posameznih funkcij na podobne primere vodenja industrijske energetike. V prvem delu poročila je detajlno opisan krmilni segment nadzornega nivoja. Regulacijske naloge in koordinacija zaščitnih sistemov bo predmet raziskovalnega dela v prihodnjem letu.

V tem delu sta obdelana dva matematična modela trifaznega asinhronskega stroja: trifazni izmenični in enosmerni dvokomponentni v vrtilnem koordinatnem sistemu. Na osnovi prvega je izdelan računalniški model, katerega uporabimo za simulacio dinamičnega delovanja, enosmerni model pa predstavlja osnovo za projektiranje regulacije vrtljajev. Obdelana sta dva principa regulacije vtljajev asinhronskega stroja, en s spreminjanjem amplitude statorske napetosti ob dodatni rotorski upornosti, drugi s spreminjanjem statorske frekvence. Pri frekvenčni regulaciji je uporabljeno posredno vodenje statorske napetosti, oziroma toka. Za napetostno regulacijo vrtljajev sta izdelana računalniški in laboratorijski model šestpulznega tiristorskega rezalnika napetosti in preizkušeno delovanje v območju +- 30 % nazivnih vrtljajev; ob tem je uveden še omejilec statorskega toka. Napetostno vodena frekvenčna regulacija je obdelana s pomočjo računalniškega modela šestpulznega razsmerniškega tranzistorskega vezja; princip proženja ventilov te pulznoširinske modulacije je primerjanje trikotne in sinusne referenčne napetosti. Izdelan je tudi računalniški model tokovno vodene frekvenčne regulacije, kjer je kot princip proženja uporabljen dvopoložajni regulator s histerezo.