Knjiga tematizira aktualna teoretična in praktična vprašanja zgodovinske vede v slovenskem prostoru, pa tudi širše. Posebno pozornost namenja racionalni pripovedni konceptualizaciji nekdanjosti v historiografskih študijah. Predstavi posamezne paradigme, ki so se v stroki uveljavile v 19. in 20. stoletju; v prvi vrsti problematizira zamisel zgodovine kot »retrospektivne sociologije«. Prav tako kritično obravnava »kronikalni« in »genealoški« pristop k opisovanju minulosti. Drugi del knjige sestavljajo posamezne študije in »esejske vinjete«, ki na podlagi avtorjevih metazgodovinskih premislekov obravnavajo nekatere teme iz preteklosti in sedanjosti.

V esejistično napisanem delu Kongres zaseda Igor Grdina predstavlja pomembne dogodke iz politične zgodovine na evropskih tleh, natančneje iz obdobja velikih in malih evropskih kongresov, ki so dodobra zaznamovali našo celino vse od westfalskega miru naprej. Leta 1648 je ta sporazum namreč sklenil tridesetletno vojno, ki je na področju Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti divjala v letih 1618-1648, ter "otvoril sezono" kongresnega reševanja tedanjih tako splošnih kot tudi posameznih sporov, ki so zadevali celotno Evropo.