Local autonomy is a highly valued feature of good governance. The continuous attempts of many countries to strengthen the autonomy of local government shows the importance given to decentralisation and reinforcing competences at the lowest level of a state. This project1 is an extension and update of the "Self-rule index for local authorities in the EU, 1990-2014", applying the comprehensive methodology to 57 countries over 30 years (1990-2020), including almost all EU, CoE and OECD member states. A network of experts on local government assessed the local autonomy of their respective countries based on a common code book, which has been updated to include more precise measures of local autonomy. We also collected supplementary data to better understand the determinants and implications of local autonomy. The eleven variables measured are located on seven dimensions and can be combined to a "Local Autonomy Index" (LAI). The data shows an increase of local autonomy between 1990 and 2020, especially in the Central and Eastern European countries. Countries with a high degree of local autonomy include the Nordic countries, Switzerland, France, Portugal and the USA.

Pri pripravi raziskave so bila glavna izhodišča usmerjena v alternativno koncepcijo ideološko obremenjenega konstrukta administrativnih ovir in raziskava percepcije podjetij kot ključnih deležnikov, ki s svojim razumevanjem, vedenjem in zavedanjem lahko prispevajo k oblikovanju ukrepov za izboljšanje zakonodajnega in poslovnega okolja. Namen raziskave "Odprava administrativnih ovir" je bil pridobiti kategorizacijo administrativnih ovir ter ugotoviti seznanjenost z ukrepi za odpravo administrativnih ovir. Cilj raziskave je bila konceptualizacija besedne zveze administrativna ovira, ki je nadalje služila tudi kot pomoč pri terminološki klarifikaciji javnopolitičnega področja. V raziskavi je bila pozornost namenjena tudi razjasnitvi tipa bremena (časovno, finančno in ostale oblike), ki ga administrativne ovire povzročajo podjetjem. Raziskava sledi trendom na področju raziskovanja percepcije podjetij in njihovega dojemanja regulacije ter njenih posledic. V mednarodnem okolju tovrstne raziskave dopolnjujejo surove podatke o (ne)uporabi regulatornih mehanizmov in pomenijo doprinos k identifikaciji realnega stanja na področju določene javne politike. Del vsebine vprašalnika in podatkovne datoteke je vezan na poslovno skrivnost in je na vpogled pri avtorju raziskave.

Cilj pričujoče knjige je vpogled in prispevek k sodobni razpravi o politični vlogi župana v lokalni skupnosti. Knjiga predstavi rezultate mednarodne raziskave POLLEADER (v raziskavo so bili vključeni župani občin z nad 10.000 prebivalci v 29 evropskih državah), pri čemer se posebej posveti primerjavi med tem kakšen je slovenski župan in njegova funkcija v praksi ter kakšni so v primerjavi z njim njegovi evropski kolegi. Med drugim se obravnava vprašanja o tem kako so postali župani, kakšno je njihovo družbeno okolje in kako se je njihova politična kariera razvijala; kako župani komunicirajo z ostalimi akterji v občini, kot tudi z družbenimi akterji in akterji na višjih oblastnih nivojih; kakšno je njihovo razumevanje demokracije; kakšen je njihov odnos do aktualnih administrativnih in teritorialnih reform in ali ima strankarska politika (ali strankarska politizacija na lokalni ravni) kakšen vpliv. Monografija po vsebinsko zaokroženih sklopih predstavi odgovore na ta vprašanja, in pri tem izpostavi posebnosti slovenskih županov. Ti se v nekaterih pogledih presenetljivo ne razlikujejo od evropskega povprečja, so pa posebni v svojih nestrankarskih kandidaturah in specifičnem pogledu na administrativnopolitično držo lokalnih politikov.