V tej monografiji je predstavljeno eno izmed orodij, ki se lahko uporablja tudi za evalvacijo delovanja novoustanovljenih struktur, kot so centri za duševno zdravje (CDZO) v Sloveniji. Ti so bili ustanovljeni z implementacijo Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja.

Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 (RNPDZ) je dokument, ki določa strategijo na področju duševnega zdravja do leta 2028. Z namenom implementacije RNPDZ oziroma njenega prednostnega področja Izobraževanje, raziskovanje, spremljanje in evalvacija je nastal tudi ta metodološki dokument.Kot je navedeno v RNPDZ, lahko z izobraževanjem pripomoremo h krepitvi znanja in s tem ozaveščenosti na področju duševnega zdravja ter k destigmatizaciji težav z duševnim zdravjem. Zato je treba zagotoviti vsebine o pomenu varovanja duševnega zdravja v izobraževalnih kurikulumih (v nadaljevanju dokumenta uporabljamo izraz vzgojni ali izobraževalni program) na različnih ravneh vzgojno-izobraževalnega sistema, kar predvideva eden od specifičnih ciljev v okviru prednostnega področja Izobraževanje, raziskovanje, spremljanje in evalvacija. Vsebine o duševnem zdravju je treba vključiti tudi v redno strokovno izpopolnjevanje za vse poklicne skupine, ki delajo z ljudmi (zdravstvo, sociala in družina, vzgoja in izobraževanje, pravosodje in organi pregona).

Smernice SZO za skupnostno obravnavo iz leta 2021 priporočajo organizacijo služb za duševno zdravje v skupnosti in večjo pozornost namenjajo vsakdanjemu življenju. Usmerjene so k vsakdanjim potrebam ljudi, skrbi za duševno zdravje ter močno zavezane varovanju človekovih pravic in načelom okrevanja (angl. recovery). Smernice izhajajo tudi iz izkušenj pandemije COVID-19, ki je med drugim razgalila pomanjkljivo dostopnost služb za duševno zdravje, njihovo slabo prilagodljivost in napačno osredotočenost na potrebe služb namesto na potrebe ljudi, ki so bili v tem času pogosteje v duševnih stiskah kot sicer. Po pandemiji COVID-19 je, bolj kot kdaj koli prej, jasno, da so ljudje v institucijah bolj ogroženi, osamljeni, izolirani in zapostavljeni kot v domačih okoljih. Socialne determinante življenja, kot so nasilje, diskriminacija, revščina, izključevanje, izolacija, negotovost glede zaposlitve ali nezaposlenost, neurejene bivanjske razmere, krhke socialne mreže, slab dostop do zdravstvene pomoči - vse našteto močno vpliva na duševno zdravje in duševne motnje, ki jih zato v zdravstvu ne moremo ustrezno obravnavati brez sodelovanja socialnih služb in humanitarnih organizacij. To velja tako za odrasle in starejše kot tudi za otroke.