Prazgodovinska nižinska naselbina, pot, ki vodi iz nje, in grobna gomila v neposredni bližini pripadajoče naselbine je na območju Slovenije redkost. Potek poti je bil dokumentiran v dolžini dobrih 300 m. Potekala je v smeri sever-jug. Naselbino so tvorili preprosti leseni objekti. Odkritih je bilo veliko ostankov hišnega lepa, kar dokazuje, da so bile stene zamazane z glino. Omeniti velja odsotnost odpadnih jam, shrambenih jam in peči oz. kurišč ali ognjišč. Odkrite so bile tri jame, ki pa jim avtor ni uspel določiti funkcije. V gomili so bili dokumentirani štirje grobovi. Centralni grob je bil namerno izropan ali uničen. Okoli njega so bili krožno razporejeni vsaj trije grobovi, od katerih je bil grob 1 dvojen. Tako najdbe kot radiokarbonska analiza kostnih ostankov kažejo, da so umrle na Grofovih njivah pokopavali v istem času, ko je obstajala naselbina, torej od sredine 6. stol. do sredine 5. stol. pr. n. št. // Gradivo, ki ga na Grofovih njivah lahko uvrstimo v rimsko obdobje, je sicer dokaj številno, vendar se pojavlja v premešanih plasteh, ki so vsebovale gradivo iz različnih obdobij, od prazgodovinskega do modernega. Na antropogene strukture, ki bi jih lahko povezali z rimskim obdobjem, nismo naleteli. Prisotnost rimskodobnih najdb na Grofovih njivah pa nas ne sme presenetiti, saj gre za območje, ki leži v bližini rimskega mesta, njegovega predmestja z delavnicami in rimske ceste Emona-Siscija, ob kateri so se vrstili grobovi zahodnega neviodunskega grobišča. Mesto se je pričelo razvijati v 1. stoletju, ob koncu 4. ali v prvi polovici 5. stoletja pa je bilo mesto opuščeno, kar kažejo tudi najdbe z Grofovih njiv.

Najdišče Spodnje Škofije - Reber leži na zahodnem robu naselja Spodnje Škofije, na sedlu, čez katero vodi cesta proti Jelarjem. Območje je bilo v preteklosti intenzivno obdelovano in kot kaže uporabljano predvsem za vinograde, sadovnjake in vsaj v novejšem času tudi za vrtove. Intenzivni posegi v prostor zaradi obdelovanja zemljišča v zadnjih stoletjih pa bi lahko uničili vse morebitne starejše plasti in strukture antropogenega nastanka. Ob arheoloških raziskavah je bilo namreč najdenega precej, sicer natančneje nedoločljivega gradiva (odlomki lončenine, stekla in gradbenega materiala), ki nedvomno izvira iz časa rimske zasedbe slovenskega dela Istre. Tovrstno gradivo, pomešano z novoveškim (tudi zgodnjenovoveškim) in recentnim gradivom znotraj dokaj homogenih plasti, se je pojavljalo na celotnem območju arheoloških raziskav. Vsekakor bi na podlagi bližnjih rimskodobnih najdišč ceste, ki je povezovala koloniji Tergeste in Pola, lahko domnevali neke vrste rimsko poselitev ali delovanje človeka v rimskem obdobju tudi na najdišču Spodnje Škofije - Reber, toda glede na rezultate arheoloških raziskav nič več kot to.

Rimskodobne ostaline z najdišča Rimska cesta verjetno v svoji najstarejši fazi predstavljajo ostaline glavne rimskodobne vpadnice v Poetovino s pripadajočim delom zahodnega grobišča. Najstarejše ostaline ceste so bile dokumentirane na dveh lokacijah, kar kaže na premik trase ceste. Začetek grobišča je verjetno označeval lesen večfazni grobiščni objekt. Odkrit je bil tudi žgani grob z veliko količino žebljev, ki bi lahko nakazovali na zaboj oziroma leseno konstrukcijo v grobu, kar na zahodnem petovionskem grobišču še ni bilo odkrito.