V delu je predstavljen razvoj algoritma za avtonomno pristajanje letal. Izpeljan je matematični model gibanja masne točke v šestih prostostnih stopnjah ter njegova linearizacija okrog ravnovesne lege leta letala. Na podlagi dobljenih nelinearnih gibalnih enačb je izdelana simulacija leta, ki zajema tudi pomembnejše nelinearnosti aktuatorjev ter zaznaval, kot so omejeno območje delovanja, temperaturna odvisnost, učinki digitalizacije in šum, ter služi kot okolje za razvoj in preizkušanje razvitega algoritma. Podrobneje je raziskan vpliv merilnega šuma na dosegljivo natančnost vodenja in uporaba Kalmanovega filtra za omilitev njegovih učinkov.