Razmnoževanje s potaknjenci je najpomembnejši način razmnoževanja. Poznamo več vrst potaknjencev, s katerimi razmnožujemo različne vrste rastlin. Pri tej nalogi smo razmnoževali z neolesenelimi potaknjenci sorte Weigela hybrida 'Bristol Ruby'. Posadili smo jih v zabojčke, napolnjene s substratom, pripravljenim iz dveh delov šote in enega dela peska. Potaknjence smo ranili na bazi. Namen ranitve je pospešitev tvorbe korenin. Še boljši učinek dobimo, če jih tretiramo s stimulatorji rasti. Uporabili smo štiri stimulatorje rasti z različnimi koncentracijami IBA: STIKOR I 0,25% IBA (indolmaslena kislina), STIKOR II 0,50% IBA, STIKOR III 0,80% IBA, RHIZOPON AA 1,00% IBA. Nalogo smo zaključili po petih tednih. Dobili smo sledeče rezultate: - 77,4% potaknjencev se je ukoreninilo, 16,1% potaknjencev je tvorili kalus, 6,5% potaknjencev je propadlo. Vsaka rastlina tvori rastne snovi, ki pospešujejo ukoreninjanje. Če tretiramo bazo potaknjenca s sintetično pridobljenimi rastnimi snovmi (stimulatorji), dodatno pospešimo tvorbo kalusa in adventivnih korenin.

PROUCEVANJE 29 SORT CESENJ, SEZONSKE VARIABILNOSTI SUM TEMPERATUR ZA POSAMEZNO SORTO.

Na Poskusni postaji Gačnik pri Mariboru smo v letu 1992 proučevali variabilnost razvoja dreves jablan, v drugem letu rasti, kultivarjev 'zlati delišes', 'elstar', 'red elstar', 'jonagold', 'red jonagold', 'gloster' in 'idared' v gostoti 20000 dreves/ha (2.5 m x 0.20 m)- "V" sistem, 10000 dreves /ha (2.5 m x 0. 40 m )- enovrstni sistem ter 6666 dreves/ha (2.5 m x 0.60 m)-enovrstni sistem. Glede na različne gostote (sisteme) sajenja smo ugotovili največjo variabilnost v prirastu debel pri cv. 'idared', v prirastu poganjkov pri cv. 'gloster', v številu cvetnih šopov pri cv. 'red elstar' v koeficientu rodnosti in številu plodov/drevo pri cv. 'jonagold' ter v pridelku/drevo in pridelku/ha pri cv. 'red jonagold'. Glede na različne kultivarje smo največjo variabilnost v prirastu debel, prirastu poganjkov, koeficientu rodnosti, številu plodov, pridelku/drevo ter pridelku/ha ugotovili v gostoti 10000 dreves/ha, v številu cvetnih šopov pa v gostoti 20000 dreves/ha. V vseh gostotah so najbujneje rastla ter imela najmanj cvetnih šopov drevesa cv. 'red elstar' največ cvetnih šopov so imela drevesa cv. 'red jonagold' in 'idared'. V vseh gostotah je imel najmanjši koeficient rodnosti, najmanjše število plodov, najmanjši pridelek/drevo in pridelek/ha cv. 'idared'. Največji pridelek/drevo in pridelek/ha je imel v gostoti 20000 in 6666 dreves/ha cv. 'gloster, v gostoti 10000 dreves/ha pa cv.'zlati delišes'. Vsi kultivarji so imeli največje pridelke/ha v gostoti 20000 dreves/ha, največjega pa cv. 'gloster' (14900 kg).