V doktorski disertaciji smo proučevali smiselnost upoštevanja krajinske ravni pri prizadevanjih za ohranjanje biotske pestrosti gozdov. Raziskavo smo izvedli na Solčavskem, na gozdnatem območji na primeru vrst iz družine žoln (Picidae). OD marca do junija 2002 smo na 1800 ha veliki površini evidentiraliskupaj 250 opažanj velikega detla (Dendrocopos major), črne žolne (Dryocopus martius), pivke (Picus sanus) in triprstega detla (Picoides tridactylus). Na podlagi popisa žoln in ključnih podatkov o njihovem življenjskem prostoru smo v prostorskem informacijskem sistemu pridobili podatke za analizo zgradbe življenjskega prostora žoln. Oblikovali smo habitatne modele za posamezne vrste žoln, ki so bili izhodišče za krajinskoekološke analize ugodnih površin za žolne. Rezultati raziskave so pokazale, da prenos spoznanj iz primerljivih raziskav iz drugih držav težaven.Intenzivnost gospodarjenja z gozdovi na raziskovanem območju negativnovpliva predvsem na specializirane vrste, v našem primeru na triprstega detla in pivko. Krajinskoekološke značilnosti, kot so izoliranost zaplat ugodnih površin za žolne in globina njihovega notranjega okolja, imajo dodaten vpliv na primernost teh površin za žolne. Rezultati raziskave nakazujejo smiselnost upoštevanja krajinske ravni zgradbe življenjskega prostora ciljnih vrst pri prizadevanjih z ohranjanje biotske pestrosti gozdov.