V jeseni 1995 smo skupno odvzeli 6 vzorcev grozdja, 12 mikrobioloških brisov kletne opreme ter 37 vzorcev mošta med spontano in vodeno fermentacijo refoškav treh različnih kleteh koprskega vinirodnega okoliša. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri mikroorganizmi so prisotni med fermentacijskim procesom, Analizirati dinamiko rasti kvasovk, proučiti rast posameznih sevov kvasovk ter določiti poglavitne razlike med spontano in vodeno fermentacijo. Določili smo nekatere fizikalne - kemijske parametre mošta. Rezultati teh analiz so nam omogočili analizo vpliva nekaterih enoloških posegov (npr. zaviralni učinek žveplanja) na rast kvasovk. Konstruirali smo rastne krivulje kvasovk, na katerih smo lahko razbrali, da je, V primerjavi s spontano, za vzpodbujeno fermentacijo značilen hitrejši začetek burne fermentacije in višja koncentracija kvasovk tudi v poznejših fazah fermentacije. 212 čistih kultur kvasovk, izoliranih iz mošta, smo analizirali z uporabe metode pulzne elektroforeze in ugotovili, da se tekom fermentacije pojavi več različnih sevov, ki prevladajo v različnih fazah procesa. Nekateri sevi Sacch. cerevisiae se pojavijo le v določeni kleti, nekateri na vseh lokacijah fermentacije refoška, ob primerjavi rezultatov z rezultati raziskave kvasovk pri fermentacijah kraškega terana na Krasu, ki je potekala vzporedno s to raziskavo, pa smo ugotovili, da se štirje sevi pojavljajo tako med fermentacijami refoška v koprskem kot tudi terana na kraškem vinorodnem okolišu Primorskega vinorodnega rajona.