Archaeological heritage is, by its very definition, fragmented, hidden, and not easily recognizable. The identification, documentation, evaluation, and protection of archaeological heritage - unlike other types of heritage - demand a series of complex technical procedures. Hence, the development of the methodologies and procedures of archaeological work is paramount for the successful protection of archaeological heritage. In the new volume of the Monographs of the Centre for preventive archaeology, we present the minimum standards for the implementation of the research methods, which have been incorporated into daily work process on the field of preventive archaeology in our institute.

Arheološko najdišče Rogoza je bilo raziskano ob gradnji avtoceste Slivnica-Miklavž. Odkritih je bilo več poselitvenih faz. Poselitev v času zgodnje bronaste dobe dokazuje lončenina, ki jo povezujemo s kulturnim krogom skupine Kisapostag. V čas pozne bronaste dobe sodi 33 objektov, grajenih z navpičnimi stebri oz. sohami. Za trdnost konstrukcije so bile pogosto uporabljene kamnite zagozde. Po kosih prežganega stenskega ometa in odtisih zabitih kolov v vrstah jam za sohe lahko sklepamo, da je jedro sten oblikoval preplet iz vejevja z navpičnim ali vodoravnim vpetjem, ki je bil nato zamazan z glino. Drobne najdbe ustanovitev rogoške naselbine postavljajo v čas prehoda Bd D/Ha A, njeno opustitev pa v mlajšežarnogrobiščno stopnjo Ha B1. Takšen relativno-kronološki razpon glede na trenutne absolutne datacije v srednji Evropi pomeni trajanje poselitve od približno 1200 pr. n. št. do pribl. 950 pr. n. št. V čas starejše železne dobe avtor uvršča štiri gomile z žganimi pokopi. Skromno srednjelatensko in poznolatensko gradivo izhaja verjetno iz naselbine v neposredni bližini. Tudi rimskodobno gradivo, ki sodi v čas od druge polovice 1. do konca 3. stoletja n. št., je bilo verjetno prineseno iz bližnje okolice, bodisi z geološkimi procesi bodisi s kmetijsko obdelavo.