Na področju pedološkega kartiranja smo v letu 1992 začeli uresničevati model zasnove talnega informacijskega sistema. Narejena je legenda talnih tipov Slovenije in osnovna struktura atributnih podatkov, ki dopolnjujejo računalniško digitalizirano karto in so del geografske informacijske strukture zasnovane v Sloveniji. Izdelan je računalniški program kontrole rodovitnosti tal in gnojenja za pridelovanje poljščin. Izvedene so bile tudi raziskave sorpcije, desorpcije in transporta nekaterih težkih kovin (Cd, Pb, Zn) in N, K v tleh pri različnih dodatkih in v odnosu do rastline na nivoju laboratorijskih, lončnih in poljskih poskusov. Na področju kompostiranja so bili preverjeni parametri, ki vplivajo na proces ter vpeljani postopki za testiranje zrelosti in biofungicidnosti kompostov. Raziskave temetskega sklopa "Modeliranje pridelka kot funkcije delovanja ekosistema" so tekle v smeri preciziranja modelov AGROS in PERUN, analize vhodnih meteoroloških podatkov,podatkov o rastlinski odeji hmelja in jakosti fotosinteze hmelja. S študijem klimatskih sprememb in z našima modeloma pa smo ocenili tudi njihove vplive na pridelek jarega ječmena in koruze ter prirasta bukovega gozda v letu, ko bo koncentracija CO22 podvojena.

Na modelnih lokacijah v Ljubljani, Krškem polju in Jesenicah smo vzeli skupaj 140 vzorcev tal in 44 vzorcev indikatorske rastline (Planago lanceolata) na 51 lokacijah. Opravljene so bile nekatere osnovne pedološke analize (pH,delež organske snovi, tekstura),analiza težkih rastlin (As, Cd,Cr, Cu, Hg, Mn,Ni, Pb, Zn,Fe), pesticidov (Alaklor,metolaklor,aldrin, DDT,DDE,DDD, TDE, dieldrin, endrin,heptaklor,heptaklorepoksid, izomere heksaklorbenzena (HCH),endosulfan,paratiometil,atrazin, desetilatrazin,desizopropilatrazin,bromacil, propazin, prometrin, simazin, 2,4 D, 2,4,5 T, MCPA,MCPP), topnih fluoridov, polikloriranih bifenilov (PCB), in policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH).