Izhajali smo po eni strani iz nacionalnega programa, prejšnjih raziskav, po drugi strani delo temelji na konkretni stvarnosti, kot se je oblikovala v zadnjih letih. Poročamo o prvih korakih, ki jih je začrtal nacionalni program.Ob pregledu akcijskih načrtov smo ugotovili, da vsi zavodi sledijo smernicam programa, nekateri so začeli s konkretnimi dejavnostmi v to smer. Prve izkušnje so se nabrale in so pomembne za ustvarjanje konkretne in praktične vizije kako naprej. Metoda je po eni strani deskriptivna, saj opisujemo nekatere procese, ki smo jim priča, po drugi strani akcijsko in eksperimentalno, saj smo tudi sami akterji sprememb, ki jih raziskujemo, hkrati pa je metoda dialoška, saj se ob tem pojavljajo različne izkušnje, videnja in stališča, o katerij je potrebno razpravljati, se opredeljevati, jih poimenovati in pojmovativ širšem krogu akterjev. V drugi fazi je bilo delousmerjeno predvsem v zbiranje gradiva, tako izkustvenega, kot dokumentarnega ter v razjasnitvi procesov v raziskovalni skupini. Pomemben del besedila je namenjen preoblikovanju Zavoda Hrastovec Trate. Mreža skrbi za osebe s posebnimi potrebami je v Sloveniji neenakomerno porazdeljena. Večjicentri iziroma mesta so praviloma brez posebnih zavodov, razen nekaterih manjših kapacitet. Zaradi pomanjkljive mreže posebnih zavodov so se razvili oddelki posebnih skupin oseb v socialno varstvenih zavodih in kombiniranih zavodih ali pa so te osebe vključene med starejše osebe znotraj klasičnih socialno varstvenih zavodov. Mreža VDS je bolj enakomerna. Pluralizacija izvajalcev skrbi za odrasle s posebnimi potrebami poteka, vendar počasi, brez ustrezne finančne podpore in pravega sodelovanja lokalnih skupnosti (ni povezovalcev oziroma koordiniranega delovanja mrež v skrbi za osebe s posebnimi potrebami). Svojci in uporabniki so premalo ali celo niso vključeni v nastajanje mreže in vsebine podpore. Njihova slabša informiranost, ki pogojujejo nizko osveščenost terja večje napore v smislu njihovega usposabljanja in tudi povsem stvarne pomoči. Akcijski programi posebnih socialnih zavodov, ki so osnova za nadaljnji razvoj strokovnega dela so vsebinsko dobro zasnovani in sledijo smernicam NPSV, so pa tudi odraz stopnje dosedanjega razvoja posameznega zavoda in okoliščin, v katerih zavod deluje. Nekatere vsebine so vezane in odvisne od dodatnega financiranja. Zakonodajo je potrebno bistveno dopolniti predvsem kar se tiče normativov - prostorski, kadrovski, storitveni in uskladiti z že obsotječo vsebino in delovanjem zavodov. Javni zavodi opravljajo svoje poslanstvo strokovno ustrezno glede na pogoje, ki trenutno so v Sloveniji, vendar praviloma v neustreznih prostorih in s premajhnim številom kadrov in premajhno podporo pri uveljavljanju inovacij. Lokalne skupnosti niso pripravljene na deinstitucionalizacijo in se praviloma ne ukvarjajo z mrežo pomoči osebam s posebnimi potrebami in je njihova pripravljenost sodelovati pri razvijanju novih služb stvar dobre volje posameznikov ali sposobnosti prepričevanja posameznih akterjev, ni pa tonjihova zakonska obveza.