Pojem vrednotenja je ključen za razumevanje, kako jezik deluje, zato avtorica želeli osvetliti to v slovenskem prostoru tradicionalno zapostavljeno temo, kot se kaže na nekaterih specifičnih področjih uporabnega jezikoslovja, posebej v leksikografiji in prevajalstvu. S korpusnojezikoslovno metodo raziskujemo z vrednotenjem tesno povezan pojav, imenovan semantična prozodija. Lokus tega pojava, ki določa pragmatično funkcijo pomenske enote, je v besedilnem, ne leksikalnem pomenu, kar predstavlja izziv za sodobne leksikografske opise. Prvi del knjige sestavljajo poleg uvoda krajši zgodovinski oris pragmatično usmerjenih jezikovnih teorij in raziskav ter izbrane leksikalne analize, v drugem delu sledi navezava na pragmatične vidike besedilne oziroma diskurzivne analize, na vrednotenje in metaforo, ob koncu pojav osvetlimo še v medjezični perspektivi. Potreba po preučevanju semantične prozodije izvira tako iz jezikoslovne tradicije kot sodobnih spoznanj na področjih, ki niso jedrnojezikoslovna, so pa tesno povezana z jezikom in interpretacijo pomena, na primer digitalizacija in tehnologije, medijske politike in vsebine, pravo(sodje).