V Besedotvornem atlasu slovenskih narečij (BASN) je obravnavano besedje iz pomenskega polja kulturne rastline, zbrano v 93 krajevnih govorih iz vseh sedmih narečnih skupin slovenskega jezika. Besedje je diferencirano tako na besedotvorni kot na leksično-besedotvorni ravnini in razvrščeno v pet pomenskih sklopov: Divja sadna drevesa, Nadzemni deli kulturnih rastlin, Slama, Sadni mošt in Sadno žganje. Zgradba atlasa je deloma tradicionalna (jezikovne karte s komentarji in gradivom), deloma inovativna, saj je v njem predstavljen model za geolingvistično analizo besedotvorno diferenciranega narečnega gradiva, na podlagi katerega je mogoče ugotavljati, ali imajo strukturni tipi leksemov in posamezna besedotvorna obrazila v narečjih svoje tipične areale, značilne in potrjene tudi za druge jezikovne ravnine. Jedrni del atlasa predstavlja dvaindvajset leksično-besedotvornih kart za posamezne slovarske pomene (npr. poimenovanja za ‘divjo hruško’, ‘nadzemni del krompirja’, ‘ajdovo slamo’, ‘jabolčni mošt’, ‘hruškovo žganje’ ...) ter sedemintrideset zbirnih besedotvornih kart, na katerih je prikazana struktura obravnavanih poimenovanj ter njihova prostorska razporeditev.

V Besedotvornem atlasu slovenskih narečij (BASN) je obravnavano besedje iz pomenskega polja kulturne rastline, zbrano v 93 krajevnih govorih iz vseh sedmih narečnih skupin slovenskega jezika. Besedje je diferencirano tako na besedotvorni kot na leksično-besedotvorni ravnini in razvrščeno v pet pomenskih sklopov: Divja sadna drevesa, Nadzemni deli kulturnih rastlin, Slama, Sadni mošt in Sadno žganje. Zgradba atlasa je deloma tradicionalna (jezikovne karte s komentarji in gradivom), deloma inovativna, saj je v njem predstavljen model za geolingvistično analizo besedotvorno diferenciranega narečnega gradiva, na podlagi katerega je mogoče ugotavljati, ali imajo strukturni tipi leksemov in posamezna besedotvorna obrazila v narečjih svoje tipične areale, značilne in potrjene tudi za druge jezikovne ravnine. Jedrni del atlasa predstavlja dvaindvajset leksično-besedotvornih kart za posamezne slovarske pomene (npr. poimenovanja za 'divjo hruško', 'nadzemni del krompirja', 'ajdovo slamo', 'jabolčni mošt', 'hruškovo žganje' ...) ter sedemintrideset zbirnih besedotvornih kart, na katerih je prikazana struktura obravnavanih poimenovanj ter njihova prostorska razporeditev.

Število degenerativnih obolenj narašča zaradi naraščanja starosti prebivalstva, zato velja za eno najpogostejših ortopedskih operacij vstavitev totalne endoproteze kolka. Ta velja za napredno metodo zdravljenja, zato je bil naš namen ugotoviti, na kakšen način različni pristopi pri vstavitvi totalne endoproteze vplivajo na potek rehabilitacije v okviru fizioterapevtske obravnave. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo. Uporabili smo metodo opisovanja, abstrakcije, dokazovanja, povzemanja in primerjanja. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili metodo povzemanja, kompilacije, opisovanja in komparativno metodo. Diplomska naloga je temeljila na podlagi pregleda literature. Rezultati: Pacient z uporabo anteriornega pristopa, zaradi manjše bolečine, krajšega kožnega reza in manj poškodovanega mehkega tkiva hitreje, bolj efektivno izvaja naloge ter sodeluje na začetku rehabilitacije. Teh prednosti pri ostalih pristopih ni zabeleženih, kar je edino dejstvo, ki dela razlike med različnimi pristopi. Hkrati pa literatura opisuje ta pristop, kot bolj zahteven. Operacija traja dalj časa, oseba izgubi več krvi in prisotnih je več operativnih zapletov. Kasneje se rezultati glede gibljivosti, mišične moči, bolečine približajo in so dobro primerljivi z rezultati ostalih pristopov. Razprava: Razpoložljive raziskave nam dajejo omejene smernice glede dolgoročno optimalnega razvoja kakovosti življenja posameznika po vstavitvi totalne endoproteze kolka. Kratkoročne prednosti niso klinično tako pomembne, da bi anteriorni pristop lahko prevladal nad drugimi, saj so dolgoročno rezultati vseh pristopov primerljivi. Za bolj jasne rezultate bi bilo potrebno narediti še nekaj kontrolnih študij, ki bi vključevale predvsem dolgoročne posledice zamenjave kolčnega sklepa glede na različen pristop operacije.