Koncept varne prožnosti trga dela temelji na ideji, da je mogoče sočasno delovnim organizacijam zagotoviti večjo prožnost, aktivnemu prebivalstvu pa potrebno stopnjo varnosti na trgu dela. S tem naj bi varna prožnost podpirala pozitivne izide tako za posameznike kot za delovne organizacije. Pričujoče magistrsko delo varno prožnost obravnava na individualni ravni, in sicer preverja osrednjo predpostavko, da lahko varnost zaposlitve (zaposljivost) in varnost dohodka (finančno-materialna varnost v primeru brezposelnosti) brez posledic nadomestita varnost delovnega mesta, ki izhaja iz zaposlitve za nedoločen čas. Poleg tega ugotavlja tudi povezavo med obliko delovnega razmerja in zaznano negotovostjo delovnega mesta ter njune učinke na psihološko blagostanje, delovno zadovoljstvo, organizacijsko pripadnost in vedenje v dobrobit organizacije. V raziskavi je na podlagi povabil 12 organizacij sodelovalo 432 udeležencev, zaposlenih v različnih oblikah delovnih razmerij (za nedoločen čas, določen čas ter pogodbeno). Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da v primerjavi z zaposlenimi za nedoločen čas pogodbeni delavci in zaposleni za določen čas svoja delovna mesta ocenjujejo kot bolj negotova. Začasne zaposlitve so napovedniki nižjega psihološkega blagostanja, delovnega zadovoljstva, organizacijske pripadnosti in vedenja v dobrobit organizacije, kar lahko vsaj deloma pojasnimo z razlikami v zaznani negotovosti delovnega mesta. Osrednja ugotovitev raziskave je, da varnost zaposlitve in dohodka sicer prispevata k boljšim psihološkim izidom, vendar ne ublažita negativnih učinkov negotovosti delovnega mesta. Izjema je le zaznana varnost zaposlitve, ki deloma moderira učinek zaznane negotovosti delovnega mesta na delovno zadovoljstvo. V splošnem izsledki raziskave torej ne podpirajo osrednje predpostavke varne prožnosti, da lahko zaposljivost in ustrezen finančno-materialni položaj posameznikov, ki so zaposleni na negotovih delovnih mestih, ublažita negativne učinke negotovosti delovnega mesta na individualne in organizacijske izide.