We all know that children are greatly attracted to scissors, and they will be more than happy to use them on their own. Therefore, this book is intended to be wholly cut to pieces. It is for children as young as three years. Three-year-old children are already very skilful. As they grow, they learn gross motor skills and then fine motor skills.

THIS BOOK IS INTENDED FOR CHILDREN FROM THE AGE OF THREE, WHO ALREADY RECOGNIZE DIFFERENT FORMS AND ARE FOND OF DRAWING, AS WELL AS COLORING. CHILDREN AND ADULTS WILL BE ENTHUSIASTIC ABOUT THIS DELIGHTFUL AND ORIGINAL METHOD HOW TO EASILY MAKE A PERFECTLY RECOGNIZABLE DRAWING OF A ROCKET, A HEN, A PEAR, A BEE ETC.

Tema diplomskega dela je bila morfometrična analiza mandibule pri cokorjih, Myospalax (Rodentia: Mammalia): M. aspalax, M. myospalax in M. psilurus. Naša analiza je obsegala 275 mandibul treh vrst cokorjev razdeljenih v sedem vzorcev - OTU-jev. Analizo smo izvedli s pomočjo metod geometrijske morfometrije, ki omogoča ločeno analizo variabilnosti v velikosti in obliki organizmov ali njihovih struktur, v našem primeru spodnje čeljustnice (mandibula). Variabilnost mandibule smo analizirali glede na sekundarni spolni dimorfizem, geografski izvor in medvrstne razlike. Ugotovili smo, da sekundarni spolni dimorfizem ni izražen niti v velikosti niti v obliki mandibule. Potrdili smo, da so med različnimi vrstami cokorjev iz različnih geografskih lokalitet prisotne razlike v velikosti mandibule. Največje mandibule so imeli M. myospalax iz Kazahstana, najmanjše pa M. aspalax iz Zabajkalje. Z analizo glavnih komponent in diskriminantno analizo smo preverjali variabilnost v obliki mandibul. Prišli smo do zaključka, da se mandibule pri različnih vrstah cokorjev razlikujejo med seboj tudi po obliki. Razlike med mandibulami pri cokorjih v obliki smo predstavili z vizualizacijo regresije točk na prvo diskriminantno funkcijo. Geografski vzorci vrste M. myospalax se glede na obliko mandibule med seboj ne razlikujejo, medtem ko se vrsti M. aspalax in M. psilurus med seboj oblikovno razlikujeta. Razlikujeta se po širšem kavljastem podaljšku, manjšem in ožjem sklepu spodnje čeljustnične glave, daljšem kotnem podaljšku in ožjem telesu mandibule.

Diplomska naloga predstavlja problem medvrstniškega nasilja na območju Pomurja in ene od ljubljanskih osnovnih šol. Osrednji cilj naloge je ugotoviti pogostost agresivnega vedenja med vrstniki, najpogostejše oblike nasilja, odnos anketirancev do različnih oblik nasilja in morebitne rešitve za izboljšanje medsebojnih odnosov. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del obsega opredelitev pojmov, kot so agresija, nasilje, vrste, oblike in vzroki nasilnega vedenja. Poleg tega teoretični del predstavlja vloge učencev v medvrstniškem nasilju in opredeljuje pomen šole ter različne dejavnike, ki vplivajo na nasilno vedenje osnovnošolcev. Opisuje različne predloge za zmanjševanje in preprečevanje nasilja v osnovnih šolah. Analizira različne teorije vpliva spola in starosti na pojav nasilnega vedenja. Ključni empirične del naloge je analiza in predstavitev rezultatov raziskave, v katero je bilo vključenih 165 osnovnošolcev iz štirih osnovnih šol na območju Pomurja in ljubljanske regije, maja 2015. Podatki so bili obdelani s programom SPSS za programsko okolje Windows. Z našo raziskavo smo želeli izvedeti, kako pogosto so učenci na osnovnih šolah izpostavljeni medvrstniškemu nasilju ter ali so le temu pogosteje izpostavljeni fantje ali dekleta različnih starosti. Raziskava, ki smo jo izvedli v štirih osnovnih šolah v Sloveniji, je pokazala, da je kar 44,3 % učencev že bilo žrtev medvrstniškega nasilja, da so fantje pogosteje vpleteni v fizične oblike nasilja, dekleta pa v psihične, da sta igrišče in ulica najpogostejša kraja, kjer se nasilje najpogosteje dogaja, da se učenci o nasilju najpogosteje pogovarjajo s starši in da žrtve nasilja svoje težave najpogosteje zaupajo staršem. Iz pridobljenih podatkov je mogoče zaključiti, da so starši še vedno tisti, ki jim učenci najbolj zaupajo. Za učinkovito zmanjšanje nasilnega vedenja in pravočasno ukrepanje ter pomoč žrtvam nasilja bi morali doseči, da bi osnovnošolci do šolskih delavcev razvili vsaj približno toliko zaupanja kot ga imajo do svojih staršev.