Izboljšava sistema kurjave z namestitvijo novih gorilnikov t.i. RS gorilnikov ter prerazporeditev zgorevalnega zraka v sistemu vpihovanja svežega zraka se kaže kot najbolj racionalna rešitev za zmanjšanje emisij $NO_x na kotlu bloka 3. S temi gorilniki in pripadajočimi izboljšavami se bo emisija NO_x zmanjšala na 195-225 mg/m^3 za uvoženi premog oz. pod 400 mg/m^3 za domač premog. Skupna vrednost predelav na sistemu kurjave kotla 3 bo okoli 9,8 mio DEM. Poleg manjše emisije dušikovih oksidov, se bo povečala stabilnost plamena v kurišču s čemer bo zagotovljeno še bolj zanesljivo obratovanje. Iz finančne analize izhaja, da povprečni letni stroški zniževanja emisij na bloku 3 znašajo 63,7 mio SIT. V izračunih investicije je bilo ugotovljeno, da investicija, s finančnega vidika investitorja, ni ekonomsko upravičena v kolikor bi morala TE-TOL za investicijo zagotavljati lastna sredstva ali pa najemati kredite. V kolikor pa bo investicija sofinancirana iz proračunskih sredstev pa je investicija za TE-TOL ekonomsko atraktivnejša. Pri predvideni finančni konstrukciji so v virih financiranja vključena tudi proračunska sredstva Republike in mesta Ljubljana. Zaradi proračunskih dotacij bodo dejanski povečani stroški, ki jih bo potrebno pokriti iz prihodkov od prodaje električne energije in toplote, znašali le 28,5 mio SIT. Ker gre za investicijo v varstvo okolja, investitor nima direktnih pozitivnih učinkov od investicije. Učinki so posredni in se kažejo predvsem v večji sprejemljivosti objekta v okolju. Z narodno gospodarskega vidika pa se investicija vključuje v strategijo Slovenije glede varstva okolja in pomeni prilagajanje kriterijem, ki veljajo v Evropski skupnosti.$.

Ugovorom je bila predviđena analiza stanja u energetici INCEL-a Banja Luka, racionalizacija opskrbe fabrike električnom i toplotnom energijom, mogućnosti za smanjivanje troškova za električnu energiju na osnovu vremenske preraspodjele potrošnje električne energije i odgovarajućeg vođenja kombinovane proizvodnje toplotne i električne energije i izrada idejnog rešenja za priključenje sistema za vođenje kombinovane proizvodnje toplotne i elektične energije i potrošnje električne energije u svrhu izravnavanja vršne potrošnje električne energije iz javne mreže.

Fazni prelazi su ustvari fizičke pojave koje za svoju realizaciju koriste latentnu toplotu. U tehničkoj praksi akumulisanja toplotne energije zastupljena su dva osnovna mehanizma faznog prelaza - isparavanje i kondenzacija. Realizacija procesa akumulacije toplotne energije u akumulatorima mehanizmom faznog prelaza baziranja je na oslobđanju latentne toplotne pare, koja se uvodeči u sud akumulatora kondenzuje. Toplotna energija biva akumulisana u masi tečnosti suda akumulatora koji je delimično ispunjen zagrejanom vodom pod pritiskom, tako da se toplotna energija akumuliše u masi tečnosti njemim zagrevanjem. Realizacija procesa korišćenja toplotne energije zasnovana je na koriščenju unutrašnje toplotne energije mase tečnosti za njeno delimično isparavanje u sudu akumulatora za potrebe toplotnog konzuma. Međutim i u jednom i u drugom slučaju faznog prelaza, mora biti prisutan određeni potencijal neravnoteža koji omogućava da se proces kondenzacije/isparavanja realizuje.

Z nameravano investicijo želi investitor postaviti Vršno plinsko turbino (VPT), ki bo v kogeneracijskem procesu izvajala električno in toplotno energijo. Proizvedena električna energija in nova razpoložljiva električna moč bosta v elektroenergetskem sistemu Slovenije zagotavljala: 1. pokrivanje dnevnih konic v elektroenergetskem sistemu 2. prispevek k sekundarni regulaciji v EES 3. boljše izpolnjevanje kriterijev UCPTE 4. zmanjšanje uvoza električne energije 5. v primeru razpada EES je zagotovljen black start, vzpostavitev otočnega obratovanja mesta Ljubljane in ponovna vzpostavitev delovanja EES 6. podporno točko EES v centru konzuma in povečano zanesljivost oskrbe glavnega mesta. Osnovni namen investicije je, da zagotovi proizvodnjo konične električne energije. To vlogo bo objekt lahko zadržal do konca svoje življenjske dobe. V kogeneraciji proizvedena toplotna energija se bo shranjevala v hranilniku toplote ter se nato ob primernem času plasirala v toplarniški sistem Ljubljane. Predvideno je, da bo v letu 2010 potekala življenjska doba Blokov 1 in 2 v TE-TOL. Za nadomestitev tega izpada je predvidena izgradnja novih kogeneracijskih enot. V času te izgradnje bo izpad proizvodnje blokov 1 in 2 pokrila vršna plinska turbina. Po dograditvi nadomestnih enot (predvidoma v letu 2012) bo vršna turbina zopet prevzela svojo vlogo vršnega objekta v EES.

Razvoj energetike v svetu je v povezavi z uporabo zemeljskega plina razširil spekter tehnoloških rešitev za KPTE. Poleg sistemov s parno turbino so izvedeni številni referenčni postroji s plinskimi turbinami, s kombiniranimi plinsko parnimi procesi in plinskimi motorji. Na osnovi predhodnih razgovorov z naročnikom je bilo zato sklenjeno, da se v okviru predinvesticijske študije proučijo možnosti za uvedbo KPTE v dveh variantah, in sicer: - varianta 1: KPTE z novim parnim kotlom in parnim turboagregatom - varanta 2: KPTE s sistemon plinski turboagregat - utilizator - parni turboagregat.

Na osnovi energetskega pregleda tovarne Lepenka Tržič predlagamo za zmanjšanje porabe in stroškov za energijo organizacijske in investicijske ukrepe, ki so povzeti v poglavjih 14.1 in 14.3. Investicijski ukrepi so zbrani v ustrezni tabeli. Investicije so razvrščene glede na velikost vračilnega roka. Za lažje poslovno odločanje so razdeljene v tri prioritetne razrede. S paketom ukrepov z vračilnim rokom pod štirimi leti se doseže prihranek električne energije 831 MwH/leto (12.8%) in prihranek goriva 413 t kurilnega olja S/leto (23.3 %). Za paket je potrebna skupna investicija 385000 DEM, s katero dosežemo skupno zmanjšanje stroškov za energijo 261900 DEM/leto, kar predstavlja 23.7%-tno zmanjšanje celotnih stroškov za energijo. Povprečni vračilni rok tega paketa investicij znaša ca. 1.5 leta.

V študiji so obdelane varante V0, V1, V2 in V3, predvsem zaradi primerjave načina preskrbe tovarne s toploto in električno energijo. Cene investicijske opreme so bile delno pridobljene pri tozadevnih proizvajalcih, delno pa določene na podlagi projektantske ocene. Poleg tega ni bilo možno določiti ceno kapitala, ker je finančna konstrukcija predvidena hipotetično. Zato rezultati tehnoekonomske analize služijo predvsem za primerjavo variant. Iz rezulatov tehnoekonomske analize sledi, da je prednost na strani rešitve s plinskim turboagregatom (varianta V2 in V3), vendar je zaradi pomisleka glede velikosti plinskega turboagregata oz. izvedbe utilizatorja definitiven izbor treba izvršiti po pridobitvi ponudb.

Pričujoče poročilo predstavlja zaključno fazo razvojno raziskovalne naloge: Strokovna gradiva za pripravo energetskih planov in prostorskega plana RS s področja energetske infrastrukture - komunalna energetika. Namen naloge je bil zbrati podatke o obstoječem stanju na področju komunalne energetike v R Sloveniji, podati analizo stanja, trende doma in v primerljivih državah v tujini, predvidene usmeritve in priprava možnih konceptov razvoja in predlogov rešitev. Cilj naloge je bil izdelava strokovnih podlag s področja komunalne energetike - oskrbe s toploto in plinom iz omrežja, ko bodo služile za izdelavo prostorskega plana R Slovenije. Izhodišče za izdelavo zasnov komunalne energetike v sklopu energetske infrastrukture je Strategija smotrne rabe in oskrbe Slovenije z energijo. Vsebna projekta se nanaša na naprave za oskrbo s plinom in toploto iz omrežij, kjer kotlovnice presegajo 1 MW in na vsa plinska omrežja z zemeljskim in utekočinjenim naftnim plinom.

Glavni namen te študije je zato opredeliti smiselnost izgradnje objekta za kombinirano proizvodnjo toplote in električne energije v Celju, s katerim bi zagotovili kvaliteten in cenovno konkurenčen vir toplote. Prav tako je namen osvetliti možnost koriščenja odpadne vode iz Cinkarne. Ta možnost oziroma potencial je zelo pogosto omenjan, vendar pa doslej ideja niti v grobem ni bila analizirana.