Naloga razčlenjuje značilnosti naravnih danosti in rabe, z namenom opredeliti krajinsko zgradbo Spodnje Savinjske doline in njeno uporabnost za nadaljnji razvoj, možnosti njenega varovanja ob danih razvojnih trendih. Prostor je sistem med seboj prepleteno povezanih in soodvisnih naravnih in skozi rabo oblikovanih struktur, ki se tekom časa spreminjajo. Krajinsko zgradbo Spodnje Savinjske doline opredeljujejo: geomorfologija, hidrografija in vegetacija ter kmetijstvo in naselja. Zaradi vse večjega pomanjkanja hrane, ostaja usmeritev doline agrarna proizvodnja. Protislovni interesi urbanizacije, kmetijstva in vse bolj tudi industrije, prostor spreminjajo. Če ta nasprotja optimiziramo, če upoštevamo določene omejitve, so lahko obstoječe strukture ustrezen temelj razvoja. Vrednost Spodnje Savinjske doline je prav kulturna krajina, ki omogoča spremembe, ki ne bi pomenile njenega razvrednotenja. Tako razčlenjena krajinska zgradba opredeljuje identiteto prostora kot objektivno stvarnost in pomeni dobno osnovo oblikovanja kriterijev vrednotenja prostora in planiranja nadaljnjega razvoja.