Raziskava je študija primera z namenom večstranske predstavitve opredelitve knjižne zbirke (15.-18. stoletje, 1668 naslovov), ki jo je za potrebe ljubljanskega frančiškanskega samostana v prvi polovici 18. stoletja kupil p. Žiga Škerpin (1689-1755). V uvodnih poglavjih prvega dela podaja glavne značilnosti kulturnega in znanstvenega življenja v baročni Ljubljani s poudarkom na dejavnosth, ki so najtesneje povezane s knjižno kulturo. Naslednja poglavja so posvečena razvoju, značilnostim in specifikam frančiškanskega znanstvenega razvoja, redovnega odnosa do knjig ter zgodovini in razvoju ljubljanske frančiškanske knjižnice. Katalogu Škerpinovih knjig sledi biografsko-bibliografska analiza obravnavane zbirke. Drugi del raziskave uvaja pregled evropskih knjigoveških dekorativnih slogov od renesanse do baroka. Poseben poudarek je namenjen slogom, ki so v največji meri vplivali na tedanje lokalne knjigoveške dekorativne smernice. Teoretskem uvodu sledi klasifikacija in poimenovanje slepo vtisnjenih ornamentov in obrezna vezavah Škerpinovih knjig ter pregled historičnega in slogovnega ozadja posameznih ornamentov in kompozicij. V sklepnem delu so strnjene ugotovitve o vsebini, proveniencah, tiskarjih, jezikih, dataciji in dekoraciji Škerpinovih knjig v kontekstu novoveških - baročnih frančiškanskih in drugih knjižnih zbirk ter knjigoveških dekorativnih slogov.

V fondu knjižnice frančiškanskega samostana v Ljubljani se nahaja 210 izločenih knjižnih vezav ali njihovih posameznih delov (t.i. membra disiecta) neznane provinence in datacije, ki predvidoma pripadajo obdobju med 17. in 19. stoletjem. Na vzorcu 24 dekorativnih vezav iz sklopa membra disiecta sem izvedla dokumentacijski popis, kodikološko opredelitev strukture in dekoracije ter komparativno analizo datacije in provinence. Ob vsaki od obravnavanih vezav je tudi slikovna dokumentacija. V sklepih sem podala značilnosti dekoracije 24 obravnavanih vezav iz sklopa membra disiecta ter kronološki pregled okvirnega časa nastanka vezav.

Ustrezno arhiviranje je ena od poglavitnih stvari za urejeno življenje, kajti če bomo imeli stvari ustrezno arhivirane, jih bomo hitreje našli in si s tem pridobili nekaj prostega časa ali mogoče nekaj manj sivih las, če pa bomo imeli stvari tudi dobro varovane, da se ne bodo uničile ali izgubile, pa si bomo mogoče s tem prihranili tudi nekaj denarja. Zaradi velikih družbenih sprememb, hitrega razvoja pisarniškega in elektronskega poslovanja, informatike ter arhivske stroke in zaradi številnih novih predpisov se morajo delavci, ki se pri poslovanju srečujejo z arhiviranjem javnega ali zasebnega dokumentarnega gradiva dodatno izobraževati ali pa si pomagati z novimi priročniki za arhiviranje, nekateri pa si lahko pomagajo tudi s to diplomsko nalogo. Poleg tega je v zadnjem času tudi področje arhiviranja gradiva osvojila informacijska tehnologija. Pojavile so se številne nove vrste gradiva v obliki računalniških, magnetnih in optičnih nosilcev zapisov ter nove oblike arhiviranja s pomočjo mikrofilmske tehnike, računalniškega skeniranja oziroma digitalizacije ter elektronskega arhiviranja. Zaradi teh sprememb je potreben ustrezen arhiv, kjer je ustrezna oprema in ustrezni mikroklimatski pogoji za hranjenje teh novih vrst nosilcev. Vsi delavci, ki se ukvarjajo z arhiviranjem, se morajo držati tudi predpisov, to so lahko zakoni, uredbe ali pravilniki, ki so zapisani v Uradnem listu, ali pa interni predpisi, ki jih imajo v podjetjih. Če želimo imeti stvari v življenju urejene, je dobro, da si preberemo kakšen priročnik o arhiviranju ali pa to diplomsko nalogo in si mogoče doma ustvarimo majhen arhiv, kjer bodo stvari na varnem.