V okviru svoje diplomske naloge sem izdelal geološko karto ozemlja Mokric in bližnje okolice v merilu 1: 5000. Kartirano ozemlje obsega približno 18 km2. V širšem strukturno-tektonskem smislu kartirano ozemlje spada v Srednjemadžarsko tektonsko cono ter prehodno cono med ; Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi, oziroma ožje leži na prehodu Gorjancev v Krški bazen. Za Krški bazen, Gorjance in Srednjemadžarsko tektonsko cono so značilne strukture v smeri SW-NE in WSW-ENE (balatonska smer). V Gorjancih so ohranjene tudi dinarsko usmerjene strukture v smeri NW-SE. Paleogeografsko jev času srednjega perma, širše ozemlje Mokric predstavljalo kopno, kjer so se odlagali fluvialni sedimenti. V mezozoiku je bilo območje del južnega pasivnega kontinentalnega roba Tetide. Natančneje gledano, je območje v triasu pripadalo Slovenski in nato Dinarski karbonatni platformi, v juri pa prehodnemu območju med Dinarsko karbonatno platformo in Slovenskim bazenom. V srednjem miocenu je bilo območje del Centralne Paratetide, ki je bila preko Slovenskega koridorja v povezavi z Mediteranom. Rezultat omenjenih prehodov je kompleksna geološka zgradba tako v litološko- stratigrafskem kot v tektonskem smislu. Najstarejša lito-stratigrafska enota je sprednjepermska grodenska formacija, ki jo predstavljajo kremenovi konglomerati, kremenovi peščenjaki, muljevci ter skrilavi glinavci. Sledijo spodnjetriasne kamnine, kot dolomitizirani mikritni apnenci in dolomitizirani ooidni apnenci. Srednjetriasne anizijske plasti nastopajo kot masivni dolomit. Zgornjetriasne, norijsko-retijske plasti predstavlja glavni dolomit z značilno lofersko sekvenco. Zgornjejurske (tithonij) in spodnjekredne (berriasij) pelagične globokomorske plasti so zastopane s ploščastimi mikritnimi apnenci tipa biancone ter okremenjenimi brečami. Z erozijsko diskordanco so na mezozojskih in paleozojskih kamninah odložene srednjemiocenske - badenijske kamnine, ki nastopajo v obliki litotamnijskih apnencev, kalkarenitov in bazalnega konglomerata. Sledijo kvartarne usedline, ki so na kartiranem ozemlju zastopane s pleistocenskimi usedlinami in holocenskimi nanosi. Teren sekajo številni prelomi, ki so največkrat subvertikalni ter v srednjemadžarski smeri SW-NE in WSW-ENE. Redkeje dobimo dinarske prelome v smeri NW-SE. Prelomi sekajo kamnine vseh starosti in so tako teren razkosali na bloke, ki so bili kasneje različno dvignjeni in premaknjeni. Grodenska formacija in spodnjetriasne kamine na kartiranem ozemlju predstavljajo homogen blok, ki je bil s sistemom reverznih prelomov relativno dvignjen. Vse to daje ozemlju značilen izgled.