Priročnik je namenjen šolskim knjižničarjem, ki se bodo vključili v sistem. Uporabljajo ga lahko tudi vsi začetniki pri prepoznavanju bibliografskih podatkov, identifikaciji zapisov in prenosu zaloge v lokalno bazo katerekoli knjižnice. V priročniku sta združeni teorije in prakse knjižničnega kataloga z vsemi tipi bibliografskih virov, osnovnimi pojmi katalogizacije in formata COMARC, inventarizacijo ter izločanjem in odpisovanjem knjižničnega gradiva. Z izbranimi besedilnimi in slikovnimi primeri je približano delovanje sistema COBISS, da bi olajšali začetniške težave vsem, ki tega niso vešči, in da bi bile težave pri oblikovanju lokalne baze bistveno manjše. Združena so osnovna priporočila standardov ISBD, priročnika PREKAT in predpisov pravilnika za katalogizacijo, osnovni pojmi formata COMARC, izgradnje zaloge v sistemu COBISS3, ki temelji na klasičnih osnovah inventarizacije in inventarni knjigi kot viru, ki prikaže zbirko knjižnice in njen prirast. Za knjižnico je pomembno, da ima aktualno zbirko. Vse zastarelo, poškodovano, izgubljeno in uničeno naj se čim prej izloči iz zbirke in odpiše. Vstop v nov sistem obdelave je lahko priložnost za temeljito čiščenje zbirke.

NUK zbira in trajno hrani slovensko kulturno in znanstveno dediščino na raznovrstnih nosilcih zapisov. Zapisi na nosilcih z omejeno obstojnostjo so analogni in digitalni, shranjeni na mehanskih, magnetnih, optičnih idr. nosilcih. Predvidena doba uporabnosti zapisov na nosilcih z omejeno obstojnostjo je običajno krajša v primerjavi s tradicionalnimi nosilci zapisa (to sta npr. papir in pergament), za katere (z nekaj izjemami) velja, da jih lahko ohranjamo v izvirni obliki (IASA TC-03, 2005). Magnetni nosilci so obstojni do nekaj deset let, optični nosilci pa od nekaj pa vse do več kot sto let. Za predvajanje ali prikaz vsebine nosilca je potrebna ustrezna naprava, zato sta za trajno ohranjanje zapisov na nosilcih z omejeno obstojnostjo pomembna tudi obstojnost in razpoložljivost ustrezne strojne opreme (IASA TC-05, 2014). V primeru digitalnih zapisov potrebujemo za dostop do informacij poleg strojne tudi ustrezno programsko opremo. Ker bo sčasoma treba vse gradivo hraniti v ustreznih digitalnih formatih zapisa, moramo prenos podatkov v ustrezne digitalne formate zaradi velike količine in stroškov digitalizacije načrtovati skrbno, strokovno in preudarno. S prenašanjem vsebine posameznih vrst nosilcev v določene digitalne oblike zapisa je treba začeti takoj. Nosilce je treba hraniti v primernih pogojih, izvajati rutinsko pregledovanje, vzdrževanje in čiščenje ter omejiti njihovo uporabo v skladu z mednarodnimi priporočili (IASA TC-05, 2014).

Knjižničarji pri nas in po svetu menijo, da je njihov položaj na družbeni lestvici nizek. Vzroke med drugimi pripisujejo slabi plači, femonozaciji poklica, izobraževanju in stereotipu. Podoba knjižničarja je relacija med tem kar mislimo o sebi, kar mislijo drugi o nas in viziji idealne podobe. S pomočjo že opravljenih študij, anket in analize bibliografij sem postavila knjižničarje Narodne in univerzitentne knjižnice, za katere je značilna široka paleta predvsem humanistične izobrazbe. Njihova samopodoba je ravnotežje med tradicionalnim, nevtralnim in naprednim. Uporabniki so z njimi zadovoljni. Specifičnost podobe oblikuje specializacija del in nalog knjižnice. Dve tretjini objavljenih del, ki jih publicirajo, pripada bibliotekarstvu. Pri strokovnem izobraževanju sodelujejo kot predavatelji in so visoko cenjeni od tečajnikov. Uspešna komunikacija, promocija in evalvacija dejavnosti, profesionalizacija ter strokovnost kadrov, je pogoj za vzpon po družbeni lestvici poklicev.