V tretjem delu raziskovalne naloge je obravnavana metodologija projektiranja sestave betonov pri nas in v svetu. Osnovno načelo pri projektiranju betona je izpopolnjevanje projektnih zahtev z razpoložljivimi materiali in izbrano tehnologijo manipuliranja in vgrajevanja. Osnova za to so predhodne preiskave, ki se izvedejo po sistemu razredčitvenih (Abramsovih) krivulj.

Opisane so geološke značilnosti, pridobivanje, predelava, kakovost kamnine ter vrste in kakovost ter uporabnost proizvodov. Dokazano je, da je dolomitni kameni agregat uporaben za pripravo betonov v suhih okoljih. Predlagane so dopolnitve jugoslovanskih standardov.

Kot merodajna metoda preskušanja vodoneprepustnosti se je v RS uveljavila metoda preskušanja po DIN 1048 iz leta 1978. Z uvajanjem evropskih standardov in s pridobitvijo akreditacijske listine o usposobljenosti laboratorija za beton smo vodoneprepustnost betonov pričeli preskušati po standardu prEN 12390-8:1999. Ker se metodi preskušanja razlikujeta, tako v trajanju preskusa kot v predpisanem pritisku vode, kateremu je izpostavljen preskušanec, smo opravili primerjalne preskuse po obeh standardih, da bi ugotovili morebitna odstopanja v končnem rezultatu.

Raziskave lastnosti betonov pripravljenih s tonalitnim agregatom, modificirani z različnimi kemijskimi dodatki za beton. Vpliv tonalitnega agregata na obstojnost betona.