Na območju petih občin na jugozahodu Slovenije sta bili proučena ponudba in povpraševanje po ekosistemskih storitvah (ES) na krajinski ravni. V prvi fazi so bili empirični podatki pridobljeni prek intervjujev, ki so bili nato kvalitativno analizirali s tematsko analizo. V drugi fazi je bilo povpraševanje po 17 ES statistično in prostorsko analizirano na podlagi podatkov, pridobljenih prek anketnih vprašalnikov. V tretji fazi je bila potencialna ponudba 17 ES modelirana ter povezanost slednjih v snope ugotavljana z metodo glavnih komponent. Z analizo podatkovne ovojnice se je zgradil model za analizo učinkovitosti prostorskih enot z danimi ES in stroški upravljanja, s prostorsko statistiko pa ugotavljalo prostorsko razporejanje. Rezultati kažejo, da lokalni uporabniki razumejo ES drugače in imajo drugačne interese kot regionalni deležniki, kar lahko vodi v konflikte. Pogosto so slednji rezultat nespoštovanja in se dotikajo posameznikovih vrednot. Slednje bi kazalo upoštevati pri upravljanju s prostorom, vzporedno z aktivnejšo vlogo lokalnega prebivalstva ter razumskostjo regionalnih deležnikov. Na območju raziskave se najdejo učinkoviti deli z vidika potencialnega zagotavljanja ES, čeprav se prostorske enote razporejajo v skupinah, s čimer ni zagotovljene enakomerne, povprečne porazdelitve ES na ravni krajine.