No image available
by Miha Podgoršek, Heda Kočevar, Bruno Bensa, Jure Miljevič, Cveto Gregorc (ml.), Nataša Krmelj, Matjaž Oberžan, David Krivec, Nina Vidmar, Robert Rupar, Tomaž Plesec, Miran Jordan, Blaž Žabkar · 2006
ISBN: Unavailable
Category: Unavailable
Page count: 178
Problematika vijačenja na avtocestah je v Sloveniji že dobro poznana, saj ji je bilo v preteklih letih posvečenega veliko truda, znanja in energije. Ukrepi so se izvajali samo na avtocestah in hitrih cestah, ostale državne ceste pa so bile zanemarjene. Zato je ta razvojno-raziskovalni projekt orientiran na državno cestno omrežje v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC), ki obsega nekaj manj kot 6.000 km cest različnih kategorij. Na državnih cestah (DRSC) se nahaja približno 28.000 vijačenj. Vsa vijačenja so potencialna mesta nastanka pojava hidroplaninga, še posebej nevarna pa so vijačenja pri minimalnih vzdolžnih nagibih (med -1 % in +1 %), kjer prihaja do zastajanja vode že pri nizki intenziteti padavin. Najbolj kritični so široki cestni odseki, kjer je možno razviti vsaj 90 km/h, kar velja za spodnjo mejo nastanka hidroplaninga. Takih območij vijačenj je približno 7.000. Podani in analizirani so možni ukrepi na voziščni konstrukciji s ciljem zmanjšanja števila prometnih nesreč, torej povečanja prometne varnosti. Predstavljena je analiza prometnih nesreč v obdobju 2000-2005 na celotnem DRSC omrežju in na območjih vijačenja, iz katere je razvidno, da je na mokrem vozišču na območjih vijačenj večja gostota nesreč na enoto dolžine kot na celotnih odsekih. Vzrok za to povečanje gre zagotovo iskati tudi v pojavu hidroplaninga.