Cilji projekta so bili naslednji: pregled sedanjega stanja prehodnih mest med Slovenijo in Hrvaško; predlog ukrepov za ureditev prehodov; ocena stroškov realizacije predlaganih ukrepov. Rezultat naloge je digitalna baza podatkov, ki omogoča pregledovanje po posameznih prehodnih mestih po občinah, po šifrah ali tipih prehodnih mest ali po sektorjih meje s pomočjo grafičnega prikaza. Za izdelavo podatkovne baze je bil najprej pripravljen relacijski podatkovni model, ki povezuje naslednje sklope: mikrolokacijo prehoda (pozicionirano z GPS in kartirano), družbeno-ekonomske podatke o vplivnem področju, promet in vrsto uporabnikov, opis prehodnega mesta.

Izhodiščni predpostavki optimizacije postavljanja snežnih kolov sta vidika ohranjanja zadostnih pogojev varnosti v cestnem prometu in nižanja stroškov postavljanja kolov. Izvedena je bila analiza klimatskih pogojev, značilnosti terena, po katerih potekajo ceste in tehničnih elementov ceste. Na tej osnovi so bila določena področja, kjer je potreben določen režim postavljanja kolov. Na osnovi različnih naborov parametrov izdelane različice postavitve kolov so bile finančno ovrednotene.

Na DRSC ima zbiranje podatkov o cestah dolgo tradicijo. Vsi podatki, ki se nahajajo v podatkovnih zbirkah, so prostorsko opredeljeni, vendar na relativen način. Podan je cestni odsek in odmik od začetka odseka. Če se odsek spremeni, podatek o legi ne velja več. Naloga je nastala kot alternativa takemu določanju lege v prostoru. Vse lokacije so absolutno opredeljene s prostorskimi koordinatami. Ne glede, kako se cestna mreža spreminja, je enoličnost lege zagotovljena. Ker je ljudem relativni način bližji, so predlagane pretvorbene funkcije.

V nalogi Metodologija opredelitve obsega sofinanciranja obvoznic naselij so najprej predstavljeni vplivi prometa na okolje in druge udeležence v prometu (prebivalce naselij, pešce in kolesarje). Na tej osnovi so oblikovane izhodiščne strokovne osnove za določitev deležev sofinanciranja na osnovi koristi, ki jih prinašajo obvozne ceste posameznim subjektom.

Optimizacija vzdrževalskih poti zimskih cestnih baz po posameznih cestnih podjetjih se izkazuje v zmanjšanju stroškov zimske službe. Raziskava je sestavljena iz analize značilnosti odsekov glede na lego v prostoru, dolžino in kategorijo ceste in analize vzdrževalskih poti na področju vsake zimske cestne baze. Za optimalne mejne točke, glede na vzdrževalske poti, je bila izdelana analiza odzivnih časov in transportnih stroškov glede na obstoječe stanje.

Optimizacija postavitev zimskih cestnih baz po posameznih cestnih podjetjih se izkazuje v zmanjšanju stroškov zimske službe. Raziskava je sestavljena iz analize dolžine cest na področju vsake zimske cestne baze in analize značilnosti odsekov glede na lego v prostoru, dolžino in kategorijo ceste. Analiza stroškov je bila izvedena na osnovi modela, s katerim so bile simulirane različice zimskih cestnih baz, ki bi s I. stopnje pripravljenosti prešle na II. stopnjo.

V nalogi je predlagana pretvorba in prenovitev baze prometne signalizacije in opreme. Pri tem je uporabljen model digitalne osi ceste. Prenovljena baza bo omogočala usklajeno vodenje evidence prometne signalizacije in opreme, integracijo s sistemom GIS in elegantno sprotno dopolnjevanje podatkov o prometni signalizaciji in opremi. V poročilu je utemeljena potreba po uporabi absolutnega pozicioniranja in podrobno opisane obojesttranske pretvorbe med absolutnimi in relativnimi koordinatami. Priložena je koda (jezik SQL) za generiranje elementov prenovljene baze prometne signalizacije v okolju Oracle.

Zaradi pospešenega propadanja državnih cest in relativno neučinkovitega vzdrževanja Ministrstvo za promet proučuje možnosti oddajanja koncesij zasebnemu sektorju. Da bi pridobili dodatne informacije, s katerimi bi podprli proces odločanja o uvajanju zasebnega-javnega partnerstva pri obnovi in upravljanju državnega cestnega omrežja, je bila v letu 2001 izvedena anketa med delegati PIARC. Cilji ankete so bili pridobitev informacij o trenutni praksi izvajanja rednega vzdrževanja v tujini, pregled uporabe performančnih standardov, cilj uvajanja zasebnega sektorja v upravljanje cest in pregled učinkov uvedbe koncesij za redno vzdrževanje. V vrsti držav poznamo proces prenosa vedno večjega deleža pristojnosti in odgovornosti za vzdrževanje državnih cest na zasebna podjetja, kar naj bi prineslo racionalnejšo porabo omenjenih sredstev. Predlagana slovenska rešitev je skladna s tem razvojem.

Cilj naloge je bil oblikovanje modela s pomočjo katerega bo mogoče kvalitetno napovedovanje posledic prometnih nesreč na osnovi dane podatkovne osnove. Kot najprimernejši model za izvedbo opredeljenega cilja naloge je bila določena družina modelov ARIMA. V nalogi je izvedeno modeliranje posledic prometnih nesreč z modeli ARIMA, ki zajema identifikacijo modela, ocenjevanje modela, diagnozo modela in izdelavo napovedi posledic prometnih nesreč v prihodnjem (kratkoročnem) obdobju. To bo omogočalo spremljanje vrednosti pojava in oceno odmikov dejanskih od napovedanih vrednoati. V kolikor bodo ti odmiki znatni, se lahko takoj sproži raziskava vzrokov za te odmike.