V nalogi Zasnova integracije informacijskega sistema obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih je v uvodnem delu podano aktualno stanje informacijskih sistemov v Evropi, v drugem delu pa funkcionalni koncept Upravljavskega centra v Sloveniji . Izhodišče koncepta je bila določitev potreb uporabnikov slovenskega cestnega omrežja. Iz izbranih potreb so bila sestavljena funkcijska področja, ki jih te potrebe zadovoljujejo in na podlagi potreb ter funkcij so bili sestavljeni podsistemi glavnega upravljavskega sistema. Subjekti, ki sodelujejo v tern sistemu, so prikazani s pomočjo razčlenitve podsistemov v module. Rezultat te študije je tako prikaz potrebnih vidikov (potreb uporabnikov, funkcijskega, fizičnega, komunikacijskega in organ izacijskega vidika), ki tvorijo celoten sistem obveščanja javnosti o stanju slovenskega cestnega omrežja.

V nalogi Metodologija opredelitve obsega sofinanciranja obvoznic naselij so najprej predstavljeni vplivi prometa na okolje in druge udeležence v prometu (prebivalce naselij, pešce in kolesarje). Na tej osnovi so oblikovane izhodiščne strokovne osnove za določitev deležev sofinanciranja na osnovi koristi, ki jih prinašajo obvozne ceste posameznim subjektom.

Predmet naloge je bila izdelava Strategije bodočega razvoja žičniških sistemov v Republiki Sloveniji upoštevajoč predvsem naravne danosti. Strategija bo služila kot temeljni razvojni dokument tako pri odločanju v zvez iz uporabo ekonomskih instrumentov vzpodbujanja razvoja turistične infrastrukture, katere del so žičniške naprave, kot tudi v postopkih priprave prostorskih aktov in kot analiza razvojnih možnosti za žičniško dejavnost v prostoru. Namen strategije razvoja žičniških sistemov v Republiki Sloveniji je dolgoročni razvoj žičniške dejavnosti v sklopu trajnostnega razvoja turistične destinacije. Cilj strategije je zagotoviti dolgoročno ekonomsko uspešnost gospodarske dejavnosti ob smotrnem gospodarjenju s prostorom kot izredno redko dobrino. Pred podelitvijo koncesije za žičniško napravo je potrebno pripraviti strokovne podlage ki vsebujejo analizo razvojnih možnosti za dejavnost v prostoru. Analiza mora vsebovati cilje prostorskega razvoja in analize, iz katerih so razvidne različne možnosti razvoja z vidika gospodarskih, kulturnih in socialnih koristi ter merila, ki omogočajo vrednotenje z vidika dostopnosti, opremljenosti in družbene strukture območja. Izbor in predlog ukrepov na tej osnovi bo zagotavljal trajnostni razvoj žičniškega prometnega sistema ter nediskriminatoren odnos do vseh partnerjev. Tako pripravljena strategija bo služila kot temeljni razvojni dokument tako pri odločanju v zvezi z uporabo ekonomskih instrumentov vzpodbujanja razvoja turistične infrastrukture kot tudi v postopkih priprave prostorskih aktov kot analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru.

Cilj investicijskega programa je ugotoviti družbeno-ekonomsko smotrnost izgradnje kolesarske povezave Rogaška Slatina - Podčetrtek - Bistrica ob Sotli, odsek Podčetrtek - Imeno. Za oceno ekonomske smotrnosti investicije je v študiji izdelana metodologija vrednotenja izgradnje predmetne kolesarske povezave, in sicer je smotrnost ocenjevana z vidika vpliva investicije na prometno varnost, motorizirane uporabnike obstoječe cestne povezave, okolje, zdravje in telesno pripravljenost kolesarjev ter turizem. Obravnavane kategorije so denarno ovrednotene in v okviru analize stroškov in koristi je ugotovljeno, da je ob uporabljenih predpostavkah predmetna investicija družbeno-ekonomsko smotrna za izvedbo.

Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) je po zakonu o javnih cestah upravljavec državnih cest. V skladu s tem zakonom DRSC pripravlja strokovne podlage za plane razvoja in vzdrževanja državnih cest. Na tej osnovi so bile tako pripravljene tudi strokovne podlage za Nacionalni program posodobitve državne cestne mreže. Namen programa je zagotoviti nekatere pogoje za trajnostni razvoj Slovenije z ukrepi na področju državne cestne infrastrukture. Na najpomembnejših smereh državne cestne mreže, ki so v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljene kot povezave čezmejnega in nacionalnega pomena in ki jih ne pokrivajo avtoceste, je bil oblikovan nabor ukrepov, s katerimi se rešujejo kapacitetni problemi in vzpostavlja ustrezen standard teh povezav. Predlog programa (izbor projektov) je bil izdelan na podlagi opravljene multikriterialne analize, ki vključuje prometno-ekonomsko učinkovitost, pomen za medregionalno povezovanje in družbeno-ekonomski položaj v gravitacijskem območju ceste. Da bi omogočili lažje odločanje o zagotavljanju sredstev za izvedbo programa, so bili pregledani možni viri in njihove lastnosti. Predhodna ocena rezultatov programa kaže, da bi z izvedbo programa dosegli velike prihranke pri porabljenih urah v prevozih in stroških uporabnikov. Poleg tega bi se pokazali tudi posrednejši vplivi, ki zajemajo izboljšanje prostorske povezanosti (tudi navezave na glavna evropska prometna koridorja), izboljšanje prometne varnosti in izboljšanje bivalnih pogojev v naseljih, obremenjenih z velikim obsegom prometa. V besedilu nacionalnega programa je opredeljena tudi organizacija izvedbe programa, ki sledi zakonsko opredeljenim pristojnostim posameznih organov ter partnerstvo z lokalnimi skupnostmi.

In the context of traffic problem solving in a modern city, individual personal vehicles should be considered as the main problem. Modern urban development accompanies the operation of public transpot at a level that allows connecting urban space and distant locations. The establishment of clear policies with objectives of sustainable development in the transport system can help achieve a high standard of public transpot. The results of the study propose to improve the quality of public transport in a way that will allow an increase in the number of passengers. This will also alleviate traffic congestion to an acceptable level, improve road safety and reduce harmful emissions and noise caused by traffic.

Naloga predstavlja strokovne osnove za urejanje in vzpostavitev visokokakovostnega JPP v Ljubljanski urbani regiji (LUR) do leta 2027. Rezultat naloge je predlog načrta sistema JPP, ki je oblikovan na podlagi vizije, da bi bila vsem uporabnikom omogočena ugodna možnost izbire časovno in ekonomsko privlačnega prevoza. Skupni cilj nove ureditve JPP je povečanje kvalitete bivanja v regiji skladno s paradigmo trajnostne mobilnosti. Predlagan načrt JPP tako predvideva nadgradnjo obstoječega koncepta JPP in temelji na vzpostavitvi sodobnih hitrih linij z rumenimi pasovi in središči JPP s parkirišči "P+R" v regiji. Ključno je, da se omogoči oblikovanje intermodalnih prevoznih verig med osebnim prometom, javnim prevozom in nemotoriziranim (kolo in pes) prometom, z dodatno ponudbo prevoznih modalitet in možnosti prestopanja med njimi.

Zaradi strateškega pomena je bilo zagotavljanje infrastrukturnih dejavnosti, tudi transportne, dolgo v rokah javnega sektorja. Z razvojem različnih oblik zasebne udeležbe pa države tudi v te dejavnosti vse bolj intenzivno vključujejo zasebni sektor tako na področju vodenja in upravljanja kot tudi financiranja novih investicijskih projektov. Zakon o javno zasebnem partnerstvu je v Sloveniji stopil v veljavo v letu 2007. V skladu z novimi zakonskimi določili je potrebno dopolniti Uredbo o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju državnih cest. Metodološke dopolnitve so predlagane v smislu dopolnitve obvezne vsebine pred investicijske zasnove in investicijskega programa z analizo javno zasebnega partnerstva oziroma z ugotavljanjem upravičenosti izvedbe cestnega projekta po modelu javno zasebnega partnerstva.

Prometne nesreče imajo mnogo negativnih posledic, na katere družba gleda kot na družbenoekonomske stroške. Glavni namen izračunavanja družbeno-ekonomskih stroškov prometnih nesreč je ocena posledic nesreč, ki bi se jim lahko izognili z ukrepi za povečanje prometne varnosti. Osnovni cilj naloge je posodobiti ekonomsko vrednotenje prometnih nesreč v Republiki Sloveniji. V nalogi so ocenjeni stroški umrlega, hudo poškodovanega in lahko poškodovanega udeleženca v prometni nesreči in družbenoekonomski stro ki prometnih nesreč kot izguba v bruto družbenem proizvodu.