V poročilu so predstavljene in utemeljene nacionalne in evropske strateške vsebine s področja razvoja prometne infrastructure ter prostorskega načrtovanja, predvsem z vidika zagotavljanja slovenskega povezovanja in dostopnosti v širšem evropskem prostoru. Poznavanje teh dokumentov je služilo kot osnova za strokovno pomoč Ministrstvu za okolje in proctor pri zastopanju interesov Slovenije pri projektu "koridorji sever-jug" v okviru pilotnega projekta PIaNet CenSE, ki si je za glavni cilj postavil oblikovanje poteka želežniškega koridorja med Baltskim in Jadranskim morjem. S tem naj bi se vzpostavilo tudi močno policentrično omrežje mest v osrednji in vzhodni Evropi, ki naj bi bilo protiutež že uveljavljenemu in gospodarsko razvitemu področju t.i. pentagona. Na podlagi strokovnega znanja in literature so bili oblikovani in predlagani kriteriji, ki bodo vplivali na izbiro in potek koridorja. Za ocenjevanje teh kriterijev so bili oblikovani indikatorji, ki so pokazali na na/upravičenost izbire poteka koridorja. Tako je bil sestavljen predlog želežniškega koridorja, ki povezuje osrednji in vzhodno Evropo v smeri sever-jug in poteka tudi preko Slovenije: Benetke-Palmanova-Trst-Ljubljana-Maribor-Gradec-Dunaj/Bratislava-Katovice-Varša va-Gdnansk.

V nalogi Zasnova integracije informacijskega sistema obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih je v uvodnem delu podano aktualno stanje informacijskih sistemov v Evropi, v drugem delu pa funkcionalni koncept Upravljavskega centra v Sloveniji . Izhodišče koncepta je bila določitev potreb uporabnikov slovenskega cestnega omrežja. Iz izbranih potreb so bila sestavljena funkcijska področja, ki jih te potrebe zadovoljujejo in na podlagi potreb ter funkcij so bili sestavljeni podsistemi glavnega upravljavskega sistema. Subjekti, ki sodelujejo v tern sistemu, so prikazani s pomočjo razčlenitve podsistemov v module. Rezultat te študije je tako prikaz potrebnih vidikov (potreb uporabnikov, funkcijskega, fizičnega, komunikacijskega in organ izacijskega vidika), ki tvorijo celoten sistem obveščanja javnosti o stanju slovenskega cestnega omrežja.

V Sloveniji že od leta 1994 poteka pospešena gradnja avtocestnega križa. Avtoceste so namenjene daljinskemu prometu motornih vozil, med njene glavne funkcije pa sodijo izboljšanje prometne pretočnosti določene regije, razbremenitev okolja in prostora ter izboljšanje prometne varnosti. Z vstopom Slovenije v EU se je tudi olajšal prehod mej med članicami, kar je posledično pomenilo tudi spremembo v prometnih tokovih tranzitnih težkih tovornih vozil. Na večjem delu avtocestne mreže potekajo vzporedne regionalne ceste, po katerih se uporabnik lahko na določenih delih izogne plačilu cestnine. Če je vzporedna cesta v dobrem stanju, ima ustrezne tehnične elemente in ni bistveno daljša od avtocestnega dela, potem vožnja po taki cesti pomeni prihranek za voznika, ker se izogne plačilu cestnine. Glavni namen naloge je bil ugotoviti in analizirati število tranzitnih težkih tovornih vozil na vzporednih regionalnih cestah (t. i. odliv tovornih vozil). Ugotovljeno je bilo, da je skoraj na vseh opazovanih krakih cestne mreže (dolenjski, štajerski, gorenjski in primorski) odliv težkih tovornih vozil znaten. V absolutnem številu je največ tranzitnega tovornega prometa na regionalnih cestah primorskega kraka (100-750 težkih tovornih vozil na povprečen delovni clan), na štajerskem kraku čez Trojane (550), dolenjskem kraku (300) in gorenjskem kraku (300). Deleži težkih tovornih vozil na avtocestah, ki predstavljajo tranzitni promet na vzporednih regionalnih cestah pa so največji na primorskem kraku južno od Divače (do 46%), gorenjskem kraku (26%) in dolenjskem kraku (14%). Posledica povišanja števila težkih tovornih vozil na regionalnih cestah je tudi zmanjšanje prepustnosti določenih odsekov oziroma križišč. Preverjena so bila najbolj obremenjena križišča in deli odsekov z manj ustreznimi geometrijskimi elementi. Ugotovljeni sta bili dve možni stanji. Na določenih, predvidoma "kritičnih" delih odsekov ter križiščih, je prepustnost kljub dodatnim tranzitnim tovornim vozilom dobra in ne predstavlja večjega poslabšanja voznih razmer. Določena križišča (npr. Brezovica, Medvode. Slov. Bistrica) pa bi kljub omejitvi vožnje tranzitnih težkih tovornih vozil imela nivo uslug nizek, to pomeni, da se na njih ob konicah pojavljajo zastoji.

Na večjem delu slovenskega avtocestnega omrežja je odprt cestninski sistem, kar pomeni, da je cestninska postaja hkrati vstopna in izstopna, višina cestnine pa je odvisna od obračunske in ne od prevožene razdalje. Uporabnik plača cestnino le v primeru, da prevozi cestninsko postajo. Zato je precej primerov, ko tranzitna težka tovorna vozila zapustijo avtocesto in nadaljujejo pot po vzporednih regionalnih in glavnih cestah, da se s tem izognejo plačilu cestnine. S tem imajo večinoma res nižje stroške vožnje, vendar pri tem ne upoštevajo izgube časa, ki bi ga prihranili, če bi se v celoti peljali po avtocesti. Takšno obnašanje povzroča ostalim udeležencem v prometu, upravljavcema cest (DARS na avtocestah in DRSC na regionalnih in glavnih cestah) in prebivalcem, ki živijo ob tej regionalni cesti, več negativnih posledic. Glavni namen naloge je bil analizirati družbeno-ekonomske posledice vožnje tranzitnih težkih tovornih vozil na vse prizadete udeležence. Upravljavcu regionalnih cest (DRSC) se zaradi višje obremenitve cest povečajo stroški, ki jih mora vlagati v ohranjanje obstoječe državne cestne mreže. Predvidene življenjske dobe teh cest se skrajšajo, hkrati pa se zaradi večjih obtežb povečajo tudi jakosti posameznih poškodb. Ti stroški so bili izraženi kot oportunitetni stroški, ki jih ima upravljavec na vsakem opazovanem kraku posebej. Ocenjena je bila tudi prepustnost merodajnih odsekov in križišč. Ocenjeno je bilo, da zaradi tranzitnih težkih tovornih vozil na teh delih niso potrebni posebni dodatni gradbeni ukrepi. Zaradi vožnje tranzitnih težkih tovornih vozil po regionalnih cestah se povečajo stroški lokalnemu prometu. V nalogi so bila ocenjena povečanja teh stroškov na vseh opazovanih krakih. Posledica povečanih prometnih tokov po regionalnih in glavnih cestah, ki so vzporedne avtocestam, so večje obremenitve okolja z emisijami hrupa in emisijami izpušnih plinov. Te emisije imajo precejšen vpliv na zdravje ljudi, ki živijo v bližini cest. Negativna posledica cestnega prometa je tudi spremenjena prometna varnost. Ocenjeni so bili eksterni učinki zaradi povečanih emisij hrupa in izpušnih plinov ter analizirana prometna varnost na obravnavanih odsekih. V poročilu je prikazan tudi pregled vsebine veljavnih predpisov, ki se nanasajo na področje omejevanja prometa vozil po javnih cestah, na zagotavljanje potrebnih nivojev uslug prometne infrastrukture in na izvajanje potrebnih ukrepov za zmanjsanje negativnih vplivov prometa na naravno in bivalno okolje.

Tahografi so snemalna oprema za nadzorovanje dela voznikov in vozil v cestnem prometu. Z uvajanjem digitalnih tahografov se odpirajo nove možnosti za boljši in učinkovitejši nadzor. To pomeni, da se bo s tern povečala prometna varnost, kakor tudi uravnal konkurenčni položaj med vozniki in prevoznimi podjetji. Digitalni tahografi so velik korak naprej na področju sodelovanja držav na omenjenih področjih, to sodelovanje pa prinaša nove izzive in razsežnosti, kot denimo sistem izmenajvanja podatkov med državami Tachonet na katerem sloni globalna vloga nastajajočega sistema.

Analiza prometne varnosti predstavlja opis sedanjega oziroma dosedanjega stanja na področju prometne varnosti v Republiki Sloveniji. S tem postavlja osnovo za spremljanje in napovedovanje bodočega razvoja, obenem pa predstavlja enega od vhodov v postopku oblikovanja organ izacijskih, tehničnih, regulativnih in vzgojnih ukrepov za zmanjševanje izgub zaradi prometnih nezgod. Prav tako, kot je pomembno poznati stanje prometne varnosti v Sloveniji, je pomembna tudi mednarodna primerjava. Umestitev v mednarodne okvire omogoča natančnejši vpogled v domače smeri razvoja stanja prometne varnosti. Sodelovanje v International Road Traffic Accident Database omogoča izvajanje analiz kazalcev prometne varnosti za daljše časovno obdobje v primerjavi z razvojem opazovanih kazalcev v drugih državah članicah. V nalogije prikazana vzpostavitev sodelovanja s članicami IRTAD v obliki mednarodne primerjave stanja v Sloveniji na osnovi primerljivih kazalcev prometne varnosti. Analize prometne varnosti je osnova za poročila, ki jih zahteva IRTAD od članic. Poročila zajemajo trende in posamezne splošne kazalce. Drugi cilj je vzpostaviti aktiven proces spremljanja prometne varnosti, ki povezuje preteklo izkušnjo z prihodnjim razvojem. Preverjen modela kratkoročne napovedi hudo poškodovanih in umrlih udeležencev v prometnih nezgodah ter izdelana napoved za prihodnjih 18 mesecev.

V Sloveniji najhitreje naraščajo emisije toplogrednih plinov (TGP) na področju cestnega motornega prometa. Učinkovitost avtomobilskih motorjev se precej povečuje, vendar se prebivalstvo odloča za vse večja vozila, hkrati pa narašča tudi celoten obseg prevozov, tako v osebnem, kot v tovornem prometu. Najkasneje do leta 2010 bo po evropskih normah zahtevano znižanje emisij za posamezne snovi na natančno določene mejne količine. Tako bo morala Slovenija v skladu s Kjotskim protokolom v prvem ciljnem obdobju (2008-2012) zmanjšati oz. omejiti emisije toplogrednih plinov za 8%, glede na izhodiščno leto 1986. Glede na dejstvo, da predstavlja promet ključni vir emisij toplogrednih plinov v RS, je potrebna podrobnejša metodologija izračuna emisij toplogrednih plinov. Republika Slovenija za izračun emisij toplogrednih plinov iz prometa uporablja model COPERT III, ki je v smislu razdelitve cestnega omrežja nekoliko bolj podroben. Ker so emisijski faktorjiv tesni korelaciji s strukturo vozil, je za izboljšanje ocene emisij TGP iz prometa potrebno podrobno ovrednotiti opravljeno prometno delo po starosti in strukturi vozil.

Z vidika celovite prometne politike Republike Slovenije je prioriteta doseganje mobilnosti in dostopnosti storitev s povezavo posameznih podsistemov v celovit sistem javnega potniškega prometa ob upoštevanju cilje v posameznih podsistemov v okviru zagotavljanja mobilnosti. Cenovna atraktivnost in kakovost storitev javnega potniškega prometa bosta omogočili preusmeritev potnikov iz osebnega v javni potniški promet. Namen naloge je oceniti povpraševanje po prevozih z javnim avtobusnim prometom v Sloveniji. V poročilu so prikazani nekateri splošni kazalci v javnem avtobusnem potniškem prometu in rezultati izdelanega modela potovanj na primestnih in medkrajevnih avtobusnih prevozih v Sloveniji. Rezultati so prikazani kot povprečno število potnikov na posameznih linijah in kot obseg potnikov po posameznih postajališčih.

Namen naloge je bil razviti metodološka orodja, ki bi jih Republika Slovenija lahko uporabljala pri natančnejši razdelitvi alociranih sredstev na posamezne operativne programe oziroma prednostne naloge in projekte. Z uporabo teh metod je mogoče izboljšati proces načrtovanja razvojnih programov,predvsem tistih, ki se sofinancirajo iz kohezijskih oziroma strukturnih sredstev ter tako posredno vplivati na učinkovitejše in uspešnejše izvajanje teh programov. Upoštevaje postavljena izhodišča ter dobre in slabe izkušnje pri načrtovanju in izvajanju razvojnih programov, sofinanciranih s sredstvi skladov EU, je bila izdelana metodologija alokacije sredstev, ki z metodo multikriterijske analize vključuje vse relevantne vidike vlaganja razvojnih pomoči. Ti vidiki so makroekonomski, programski (vloga države, vrzel med potrebami in zmožnostmi, izvajanje programov v preteklosti ter sinergije) in projektni (zrelost projektov, verjetnost doseganja ciljev, velikost projektov in učinek vzvoda).