Priročnik je bil izdelan med izvajanjem projekta Urbane zelene površine (UGB) v okviru programa Interreg, Srednja Evropa, katerega glavni cilj je bil izboljšati zmogljivosti javnega sektorja na področju načrtovanja, upravljanja in odločanja, povezanega z urbanimi zelenimi površinami (UZP), ter na ta način ustvariti celostne trajnostne sisteme za načrtovanje in upravljanje UZP. Posebna pozornost je bila namenjena funkcionalnim urbanim območjem (FUO), funkcionalnim ekonomskim enotam, za katere so značilna gosto poseljena »urbana jedra« in »zaledja«, v katerih je trg dela močno povezan z jedri. Na podlagi primerjalne analize stanja so projektni partnerji skupaj zasnovali inovativne metode in orodja za spodbujanje trajnostnega upravljanja UZP. Predstavljeni priročnik je bil razvit predvsem kot model za vključevanje skupnosti. Predstavljene metode in orodja za izgradnjo skupnosti so bile preizkušene znotraj treh pilotnih območji, opravljenih v Mariboru (Slovenija), Krakovu (Poljska) in Budimpešti (Madžarska).

Knjiga obravnava tako problematiko ravnanja z odpadki kot tudi celovito varovanje okolja in njegovih pokrajinotvornih sestavin, še zlasti podzemne vode, s posebnim poudarkom na manj obremenjenem primestnem Iškem vršaju in območjih lokalnih vodnih virov v Mestni občini Ljubljana ter bolj obremenjenem Ljubljanskem polju. Ugotavljali smo predvsem lokacije divjih odlagališč in njihovo dostopnost, velikostne in okoljske parametre ter sestavo odpadkov. Izvedli smo tudi popise opozorilnih tabel, ovir za dovažanje odpadkov in gramoznic. Na obravnavanih območjih smo našli in preučili kar 1586 divjih odlagališč odpadkov, 58 opozorilnih tabel, 57 ovir in 100 gramoznic, ki neozaveščene posameznike in celo podjetja kar kličejo po nedovoljenem odlaganju odpadkov. Dve tretjini odpadkov sta gradbenega izvora. V knjigi predstavljamo tudi izvirno zasnovano metodologijo predloga sanacije degradirane pokrajine.

Leta 1924 je bilo v Dolini Triglavskih jezer vzpostavljeno zavarovano območje. Danes je del osrednjega dela obsežnejšega Triglavskega narodnega parka. Dolini dajejo poseben pečat jezera, izstopa pa tudi po drugih naravnih posebnostih. V okviru nežive narave so v knjigi predstavljene nekatere njene geološke, reliefne in vodne značilnosti, v okviru žive narave pa rastje, s poudarkom na botaničnih značilnostih in gozdu. Knjiga predstavlja tudi človekovo prisotnost in njegov vpliv na videz pokrajine. Dolina Triglavskih jezer je skoraj deset kilometrov dolga visokogorska dolina med Bohinjem in Trento, katere dno je na nadmorski višini med 1300 in 2000 metri. Temeljna podoba doline je odvisna od tektonske strukture ter raznolike kamninske sestave. Podrobnejša reliefna oblikovanost pa je posledica kraškega delovanja ter pleistocenskega ledeniškega preoblikovanja. Jezera v Dolini Triglavskih jezer so zaradi zakraselosti pokrajine izjemen pojav. Zaradi neodgovornega delovanja človeka (naseljevanje rib) so dandanes močno ogrožena. Dolina Triglavskih jezer premore številne botanične posebnosti, med katerimi so bile nekatere odkrite šele nedavno. Izmed rastja so zaradi človekovih posegov v pokrajino doživljali spremembe predvsem gozdovi. Preplet človekovih dejavnosti (gozdarstvo, planšarstvo, oglarjenje) je ustvaril kulturno pokrajino. Na območju Triglavskih jezer so bile pred zavarovanjem tri planine: Jezéra/Pri Jezérih, Pri Utah in Lapučnica. Po opustitvi smo priča njihovemu zaraščanju. Vzpostavljen varstveni režim pa je dopustil gorništvo in Dolina Triglavskih jezer je danes med bolj priljubljenimi planinskimi destinacijami v slovenskem delu Alp.

Vodnik strnjeno podaja temeljne naravne, družbene in gospodarske značilnosti otoške države na pragu azijske celine, ki pa je z vstopom v Evropsko zvezo politično že nekaj let trdno zasidrana v Evropi. Poleg opisa glavnih turističnih zanimivosti v grškem in turškem delu otoka ter glavnega mesta Nikozije je pripravljen izčrpen zgodovinski oris s poudarkom na predstavitvi korenin dolgotrajnega etničnega konflikta med grško in turško narodno skupnostjo, pa tudi na prikazu njegovih posledic.

Monografija obravnava interpretacijo okolja, ki je eden od najbolj učinkovitih, a hkrati zahtevnih in kompleksnih procesov informiranja ter ozaveščanja obiskovalcev in lokalnih prebivalcev na (za)varovanih območjih. Na primeru Ljubljanskega barja smo z različnih vidikov osvetlili odnos med človekom in naravo ter predstavili možen pristop interpretacije te kulturne pokrajine, ki je bila leta 2008 zavarovana kot Krajinski park Ljubljansko barje. S podrobnejšo analizo smo na primeru porečja Iške prikazali, kako lahko z več različnimi interpretacijskimi orodji ponudimo interpretacijo okolja tako realnim kot virtualnim obiskovalcem različnih starostnih skupin. Interpretacijska orodja, ki se med seboj dopolnjujejo, obsegajo Pot ob reki Iški - »Okljuk« z informativnimi tablami in brošuro, prosto dostopne e-lekcije z didaktičnimi navodili in priporočili za učitelje, prosto dostopno elektronsko Barjansko banko terenskih nalog in zasnovo Učilnice na prostem - »Meander«. Predstavljena interpretacijska orodja je mogoče prenesti v različne slovenske pokrajine, namenjena so zlasti izobraževanju mladine.

Safeguarding Drinking Water Ljubljana's water resources lie in the immediate vicinity of built-up urban areas or even below them. For decades, they have been safeguarded as water-protection areas, which are specified by implementing regulations. However, formal protection through regulations is insufficient if the goal is to manage these sources in a sustainable manner. One of the most important goals of sustainable management is maintaining suitable provision of fresh drinking water without using any technological procedures to treat it. Ljubljana residents rank this high on the scale of values associated with life in Slovenia's capital. Managing threatened water resources in urban environments requires a comprehensive approach and regular activities for preserving their quality and suitable quantity. The key condition for this is a suitable spatial planning policy, which considers water resources not only as limiting factors of spatial use, but also a modern challenge. The basis for any serious decisions regarding aquifer systems is good knowledge of their characteristics and keeping abreast of impacts on them, which can only be achieved by carrying out regular studies and monitoring, and certainly not through one-time activities. Modern technology makes it possible to organize these data in a clear and transparent way, and also make them accessible to the general public. Computer tools can be used to simulate systems and thus obtain new findings about the way they function. These are helpful in making long-term decisions or in cases when one must take immediate action, such as during environmental disasters. Planning long-term and short-term resource management activities is necessary because the consequences of wrong decisions can be irreparable and are usually connected with high costs. Appropriate planning requires expert tools that provide reliable, transparent, and quantitative assessments of the actions' effects. Having reliable assessments of the state of affairs and predictions makes decision-makers' jobs easier and facilitates communication between stakeholders. Combining the procedures and results presented in this volume into a system of feasible water resource management in Ljubljana is an achievement that can serve as an example for many similar environments – not only in Slovenia, but also elsewhere. The City of Ljubljana also includes safeguarding water resources among its long-term environmental objectives, in which it emphasizes both the quality and quantity of its water resources. For more than a century, the city has been using safe and fresh drinking water, which has provided a high living standard to its residents. What about their children? Natural water resources are insufficient. Managing these resources requires sustainable and professionally correct decisions, expertise, and experience. The expertise, experience, and requisite tools for making decisions are already provided, which is why the stakeholders believe that sustainable decisions are also possible. - - - Vodni viri mesta Ljubljane so v neposredni bližini pozidanih mestnih zemljišč ali celo pod njimi. Že desetletja jih varujejo vodovarstvena območja. Eden od najpomembnejših ciljev trajnostnega upravljanja je ohranjanje ustrezne oskrbe z naravno pitno vodo brez tehnoloških postopkov njene priprave, kar Ljubljančani uvrščajo visoko na lestvici vrednot življenja v glavnem mestu Slovenije. Upravljanje ogroženih vodnih virov v urbanih okoljih zahteva celosten pristop in stalne aktivnosti. S pomočjo računalniških orodij znamo sisteme simulirati in tako pridobiti dodatna védenja o njihovem delovanju. Ta so v pomoč pri dolgoročnih odločitvah ali na primer ob okoljskih nesrečah. Za ustrezno načrtovanje so potrebna strokovna orodja, ki omogočajo zanesljive, pregledne in kvantitativne ocene učinkov ukrepov. Razpolaganje z zanesljivimi ocenami stanja in napovedmi olajšuje delo odločevalcem in tudi komunikacijo med deležniki. Povezava v monografiji predstavljenih postopkov in rezultatov v sistem izvedljivega upravljanja z vodnimi viri v Ljubljani je dosežek, ki je lahko zgled številnim podobnim okoljem, ne le v Sloveniji, ampak tudi širše.

Vrtičkarstvo je nastalo zaradi družbenih, gospodarskih in prostočasnih potreb človeka v mestnem okolju, najprej v industrijskih srednjeevropskih deželah, od koder se je razširilo v vse razvite države sveta. Na območju Ljubljane so bila stihijsko rastoča vrtičkarska območja razporejena po vsem ravninskem delu. Vrhunec v razprostranjenosti so dosegla v devetdesetih letih 20. stoletja. Knjiga je namenjena tako vrtičkarjem kot načrtovalcem mestnega razvoja, pa tudi študentom, politikom in vsem občanom, ki jim ni vseeno za prihodnji prostorski razvoj slovenskega glavnega mesta. Dejstvo je, da so tako rekoč vsa vrtičkarska območja v Mestni občini Ljubljana navezana na zemljišča na vodovarstvenem območju. Zaradi ostankov fitofarmacevtskih sredstev in težkih kovin v prsti ali tleh in pridelani hrani ter onesnaževanja podzemne vode vrtičkarstvo predstavlja tveganje za zdravje ljudi in okolje.

Interpretacija naravne in kulturne dediščine je vedno bolj priljubljena oblika ozaveščanja obiskovalcev o pomenu dediščine za prihodnje generacije. V priročniku je predstavljeno razlikovanje med naravno in kulturno dediščino. Prikazane so koristi interpretacije in proces njenega načrtovanja. Ekomuzej se kaže kot uspešen primer mreženja naravne in kulturne dediščine. Interpretativna infrastruktura se razlikuje med zaprtimi prostori in tisto na prostem. Poseben poudarek je na predstavitvi osebne interpretacije z izdelanim primerom interpretativnega nastopa. Interpretacija je vedno bolj vpeta tudi v festivalsko dogajanje, uprizoritvene dogodke, ustvarjalne delavnice, občasne in potujoče razstave, umetniške rezidenčne programe, znanstvenoraziskovalno dejavnost ter športne programe in dogodke. V sklepnem delu priročnika se bralec lahko seznani še z besedilno vsebino, kjer gre predvsem za poudarek na temeljnih načelih pisanja in zgradbi interpretativnega besedila ter nenazadnje na nasvetih za interpretativno pisanje. Pomembno vlogo pri interprtaciji pa ima tudi predstavljena vizualna podoba.

Knjiga obravnava gnojišča in gnojnične jame kot potencialne točkovne vire onesnaževanja na Ljubljanskem polju, zaradi prepletanja številnih dejavnosti tudi sicer izpostavljenega hudim okoljskim obremenitvam. Posebno ogrožene so tamkajšnje bogate zaloge podtalnice, ki predstavljajo naravni vir regionalnega pomena. Raziskava je bila izvedena leta 2002 na celotnem vodovarstvenem območju Ljubljanskega polja s površino nekaj več kot 56 km2.