Kotlina Rakov Škocjan je poglobitev v manjši kraški uravnavi, sestavljena iz doline Raka in kotanje Podbojev laz. V pobočjih kotline so izoblikovane živoskalne uravnave, ki kažejo na uravnavanje dna kotline na višjih nadmorskih višinah, postopen razvoj in preoblikovanje s površinsko tekočo vodo. Podrobno so bile preučene površinske in podzemne kraške oblike, ki nakazujejo razvoj kotline v preteklih razvojnih fazah. Preučevanje je temeljilo na podrobnem morfografskem kartiranju območja, zajemu morfometričnih podatkov preučevanih oblik, speleoloških analizah jam in laboratorijskih analizah ilovnatega sedimenta. Sinteza nakazuje, da sta nastanek in razvoj kotline kompleksnejša, kot je bilo doslej predstavljeno v literaturi. Kotlina se je namreč kot površinska kraška oblika oblikovala v več fazah, v katerih so se lokacije izvirov in ponorov spreminjale. To je povzročilo izredno pestrost kraških pojavov na majhnem območju.

Paleopoplave v porečju kraške Ljubljanice so bile preučevane na območju najpomembnejšega sotočja vod, med Pivško kotlino ter Cerkniškim in Planinskim kraškim poljem. Poplavne oblike se na tem območju pojavljajo tudi na bistveno višjih nadmorskih višinah kot jih dosežejo najvišje poplave v današnjih hidroloških razmerah. Te oblike, ki so danes nad hidrološko aktivnim nivojem, so obravnavane kot sledi paleopoplav. Z več metodami je bil ugotovljen prostorski obseg ter dinamika sedimentacije gradiva ob paleopoplavah. Časovna umestitev paleopoplav je temeljila na datacijah sige z radiometričnima metodama 14C in U-Th. Ugotovljeno je bilo, da je bila jakost poplav v preteklosti bistveno večja, a je bila dinamika pojavljanja paleopoplav podobna današnjim. Tako kot ob današnjih poplavah v porečju Ljubljanice se je tudi ob paleopoplavah iz suspenzije odlagalo drobnozrnato gradivo. Hidrološki razvoj porečja se je skladno z dinamiko geomorfnih procesov spreminjal skozi več faz paleookoljskih sprememb v kvartarju. V znanstveni monografiji je predstavljena raziskava paleopoplav v Pivški kotlini ter na Cerkniškem in Planinskem polju, kjer je najpomembnejše sotočje vod v porečju kraške Ljubljanice. Na tem območju se značilne poplavne oblike, kot so poplavne ravnice, rečne terase, korozijske skalne zajede na jamskih stenah ter drobnozrnati sedimenti z vodoravno stratigrafijo, pojavljajo tudi na nadmorskih višinah, ki so bistveno nad najvišjimi recentnimi znanimi poplavami. Njihov prostorski obseg je bil ugotovljen z morfometričnimi analizami oblik na površju in v jamah, z modeliranjem paleopoplav pa izračunana njihova prostornina in površina. S petrološkimi analizami je bil ugotovljen izvor poplavnega gradiva in dinamika sedimentacije, s čimer je bil dokazan obstoj paleopoplav. Morfokronološke analize so temeljile na datacijah sige med poplavnimi sedimenti z radiometričnima metodama 14C in U-Th. Ugotovljeno je bilo, da je bila jakost poplav v preteklosti bistveno večja od jakosti recentnih poplav. Za Pivško kotlino so bila ugotovljena tri obdobja s paleopoplavami, v katerih se je višina poplav sčasoma zniževala. Dinamika pojavljanja paleopoplav je bila kljub višjim poplavam v preteklosti podobna današnjim. Plastovitost gradiva dokazuje ponovljivost paleopoplav, njegova debelina pa dolgotrajnost teh procesov. Te ugotovitve so v nasprotju s starejšimi razlagami paleohidroloških razmer v porečju Ljubljanice, ki so govorile o trajni ojezeritvi kraških polj v preteklosti. Sklepamo, da se je skladno z dinamiko geomorfnih procesov porečje Ljubljanice hidrološko razvijalo skozi več faz paleookoljskih sprememb v kvartarju. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ The scientific monograph ('Palaeofloods in karstic Ljubljanica River Catchment') presents a research on palaeofloods in the main water confluence in the Ljubljanica River Catchment, namely the area between the Pivka Basin, Cerknica Karst Polje, and Planina Karst Polje. Several geomorphological forms genetically related to floods have been identified, e.g. floodplains, river terraces, corrosion notches on cave walls, as well as laminated fine-grained sediments. Since they were found at higher altitudes than the present floods reach, they were considered as palaeoflood features. Morphometric analysis of the studied geomorphological forms was used to determine the volume of palaeofloods and their altitudinal range. The hydrometric characteristics of the palaeofloods where calculated by computer modelling. Petrological analyses of fine-grained sediments from the surface and caves were used to determine the origin of sediments and their settling velocities, hence to prove their flood origin. Furthermore, morpho-chronological analyses with radiometric methods 14C and U-Th on flowstones interlaying with flood sediments where carried out. The results show that the volume and altitude of palaeofloods throughout the study area fairly exceeded the highest known recent floods. In the Pivka Basin three palaeoflood periods were determined showing a decline of palaeofloods' altitude through time. Although palaeofloods reached higher altitudes, the dynamics of palaeofloods was similar to the dynamics of recent floods: laminated fine-grained sediments were deposited from suspension during palaeofloods, which is also characteristic of recent floods in the Pivka Basin and of other karst poljes of the Notranjska Region. Laminated material confirms periodical flooding, while its depth and thickness prove the durability of the processes, contradicting older theories which assumed the karst poljes where permanently flooded in the past geomorphological periods. In conclusion it was established the Ljubljanica River Catchment developed in several stages, with changing dynamics of the geomorphic processes reflecting palaeoenvironmental change in the Quaternary.

Kljub naravnogeografski in družbenogeografski raznolikosti se evropski sredozemski prostor sooča s skupnimi razvojnimi problemi. Skladnejši in bolj uravnotežen regionalni razvoj otežujejo geografska, gospodarska in politična razdrobljenost območja. Obstoječa orodja, s katerimi sredozemske države in regije rešujejo razvojne izzive, ne omogočajo spremljanja vzorcev na ravni celotne makroregije, ki jo je Evropska unija opredelila s Programom Mediteran, programom teritorialnega sodelovanja v evropskem Sredozemlju. V knjigi so osvetljeni glavni razvojni izzivi in dejavniki, ki vplivajo na doseganje teritorialne kohezije in konkurenčnosti sredozemskih regij. Poleg poglavitnih naravnogeografskih in družbenogeografskih značilnosti so v njej povzeti nekateri rezultati transnacionalnega projekta OTREMED (Orodje za strateško prostorsko načrtovanje v Sredozemlju). V njegovem okviru je bila oblikovana metodologija za enoten pristop k prostorskemu in regionalnemu načrtovanju v sredozemski makroregiji - orodje za enotno spremljanje razvojnih izzivov območja. Orodje temelji na izbranih razvojnih dejavnikih in kazalnikih, ki so podrobneje predstavljeni za sredozemsko Slovenijo.

Monografija se osredotoča na geografsko zamišljanje učencev in dijakov slovenskih šol slovenskih pokrajin ter na vpliv učnih načrtov in katalogov znanja izbranih predmetov ter učbenikov nanj. Izhajamo iz predpostavke, da imajo fotografije pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju individualnih in kolektivnih predstav o pokrajini. Pokrajino razumemo ne le kot preplet dejanskega in videnega, ampak tudi kot rezultat dojemanja in interpretacije. Za oblikovanje predstav je obdobje šolanja z vsemi informacijami, ki jih posreduje, izjemno pomembno.

Leta 1924 je bilo v Dolini Triglavskih jezer vzpostavljeno zavarovano območje. Danes je del osrednjega dela obsežnejšega Triglavskega narodnega parka. Dolini dajejo poseben pečat jezera, izstopa pa tudi po drugih naravnih posebnostih. V okviru nežive narave so v knjigi predstavljene nekatere njene geološke, reliefne in vodne značilnosti, v okviru žive narave pa rastje, s poudarkom na botaničnih značilnostih in gozdu. Knjiga predstavlja tudi človekovo prisotnost in njegov vpliv na videz pokrajine. Dolina Triglavskih jezer je skoraj deset kilometrov dolga visokogorska dolina med Bohinjem in Trento, katere dno je na nadmorski višini med 1300 in 2000 metri. Temeljna podoba doline je odvisna od tektonske strukture ter raznolike kamninske sestave. Podrobnejša reliefna oblikovanost pa je posledica kraškega delovanja ter pleistocenskega ledeniškega preoblikovanja. Jezera v Dolini Triglavskih jezer so zaradi zakraselosti pokrajine izjemen pojav. Zaradi neodgovornega delovanja človeka (naseljevanje rib) so dandanes močno ogrožena. Dolina Triglavskih jezer premore številne botanične posebnosti, med katerimi so bile nekatere odkrite šele nedavno. Izmed rastja so zaradi človekovih posegov v pokrajino doživljali spremembe predvsem gozdovi. Preplet človekovih dejavnosti (gozdarstvo, planšarstvo, oglarjenje) je ustvaril kulturno pokrajino. Na območju Triglavskih jezer so bile pred zavarovanjem tri planine: Jezéra/Pri Jezérih, Pri Utah in Lapučnica. Po opustitvi smo priča njihovemu zaraščanju. Vzpostavljen varstveni režim pa je dopustil gorništvo in Dolina Triglavskih jezer je danes med bolj priljubljenimi planinskimi destinacijami v slovenskem delu Alp.