Knjiga, ki je bila izdana ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji, vsebuje strnjene in nazorno (s preglednicami, statističnimi podatki, dodelanimi tematskimi zemljevidi ter številnimi barvnimi grafikoni in fotografijami) prikazane relevantne podatke o naši državi, od temeljnih kulturno-zgodovinskih podatkov do bistvenih informacijo naravnem okolju in družbenem razvoju. Na koncu sta dodana imensko kazalo preglednega zemljevida Slovenije na strani 31 in petjezični slovarček glavnih zemljepisnih izrazov.

Monografija na primeru Goriških brd predstavlja slovenske izsledke v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta, katerega glavni namen je preprečevanje propadanja terasiranih kmetijskih zemljišč v širšem območju Alp. S terasnim preoblikovanjem pobočij se povečuje obdelovalno kmetijsko zemljišče, preprečuje negativne učinke erozije, tudi erozije prsti, zadrži pa se tudi več vlage in podaljša talno vlažnost. Prevladujoča pokrajinska prvina v Goriških brdih so kulturne terase. Nekoč so terase urejali ročno, po drugi svetovni vojni pa so jih začeli graditi strojno. V zgornjih Goriških brdih je zaradi negativnih demografskih gibanj veliko nekdanjih terasiranih območij že popolnoma propadlih ali zaraščenih. Nasprotno kulturne terase v spodnjih Goriških brdih lastniki nenehno obnavljajo in posodabljajo. Knjiga ni le temeljit prispevek k obravnavi kulturnih teras, ampak je najbolj poglobljeno delo o Goriških brdih nasploh.

Kljub naravnogeografski in družbenogeografski raznolikosti se evropski sredozemski prostor sooča s skupnimi razvojnimi problemi. Skladnejši in bolj uravnotežen regionalni razvoj otežujejo geografska, gospodarska in politična razdrobljenost območja. Obstoječa orodja, s katerimi sredozemske države in regije rešujejo razvojne izzive, ne omogočajo spremljanja vzorcev na ravni celotne makroregije, ki jo je Evropska unija opredelila s Programom Mediteran, programom teritorialnega sodelovanja v evropskem Sredozemlju. V knjigi so osvetljeni glavni razvojni izzivi in dejavniki, ki vplivajo na doseganje teritorialne kohezije in konkurenčnosti sredozemskih regij. Poleg poglavitnih naravnogeografskih in družbenogeografskih značilnosti so v njej povzeti nekateri rezultati transnacionalnega projekta OTREMED (Orodje za strateško prostorsko načrtovanje v Sredozemlju). V njegovem okviru je bila oblikovana metodologija za enoten pristop k prostorskemu in regionalnemu načrtovanju v sredozemski makroregiji - orodje za enotno spremljanje razvojnih izzivov območja. Orodje temelji na izbranih razvojnih dejavnikih in kazalnikih, ki so podrobneje predstavljeni za sredozemsko Slovenijo.

Obmejna območja so zaradi bližine državne meje in zaradi perifernosti v primerjavi s preostalim državnim ozemljem pogosto manj razvita. Zato jim regionalna politika posveča posebno pozornost, v Sloveniji že od leta 1975. Trenutno je kot obmejno problemsko območje opredeljenih 90 občin. V želji po njihovem celostnem razvoju je Vlada Republike Slovenije pripravila Program spodbujanja obmejnih problemskih območij, ki naj bi povezal in uskladil prizadevanja vseh ministrstev pri razvoju teh območij. Pri podpori priprave programa smo izhajali iz dosedanjih izkušenj spodbujanja manj razvitih območij, v želji po čimbolj celostni obravnavi pa smo naslavljali kakovost bivanja, gospodarski razvoj, dostopnost storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena, demografske spremembe, trajnostni razvoj, trajnostno mobilnost, čezmejno sodelovanje ter celoten razvojni oziroma sistemski okvir spodbujanja razvoja posameznih območij. Glavni namen je bil odgovoriti, kako je možno celovito spodbuditi razvoj obmejnih problemskih območij. Da bi sistem spodbujanja obmejnih problemskih območij čimbolj prilagodili potrebam posameznih občin, smo najprej izdelali tipologijo teh območij, kar nam je omogočalo primerjavo območij med sabo in zlasti z drugimi občinami v Sloveniji.

Knjiga obravnava značilnosti pozidave zemljišč v različnih podeželskih naseljih po osamosvojitvi Slovenije. Na novo oblikovana gospodarska in družbena politika je namreč opazno vplivala na poselitvene razmere v državi. Procesi, ki so se začeli že prej, so v tem obdobju postali intenzivnejši, poleg tega so se poglobile razlike med posameznimi območji. Rezultati raziskave, ki so predstavljeni v knjigi, lahko pripomorejo k aktivnejši zemljiški politiki in k boljšemu razumevanju strukture pozidanih zemljišč v slovenskih podeželskih naseljih, pa tudi poznavanju sodobnih teženj njihovega demografskega in gospodarskega razvoja. Za stroko je pomemben predvsem izviren metodološki pristop, ki združuje terensko delo, analizo razpoložljivih statističnih virov in rezultate dveh nizov aerosnemanj. Delo je namenjeno raziskovalcem problematike podeželja Slovenije, urbanistom, prostorskim načrtovalcem in študentom.