Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika opredeljuje vsebino in zgradbo sodobnega enojezičnega informativno-normativnega slovarja, ki nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Koncept v prvem poglavju pojasni osnovne lastnosti slovarja, njegov obseg in namen, v drugem poglavju je podrobno razčlenjena sestava slovarskega sestavka, tretje poglavje pa oriše proces redaktorskega dela. Slovar bo vseboval približno 100.000 slovarskih sestavkov, v katerih bodo opisane slovnične, pomenske in druge lastnosti eno- in večbesednih leksikalnih enot sodobne knjižne slovenščine. Vsakoletni slovarski prirastek bo objavljen na portalu Fran: slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vsebina koncepta je plod večletnega leksikološkega in leksikografskega dela sodelavcev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, posvetovanj s člani uredniškega odbora in prizadevanj za soglasje širše javnosti o podobi novega slovarja. Koncept so sprejeli in potrdili Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Izvršilni odbor Predsedstva SAZU.

Peta knjiga Etimološkega slovarja slovenskega jezika je zadnje poglavje projekta, ki ga je Fran Ramovš zastavil tik pred drugo svetovno vojno, ga po njej zapustil Francetu Bezlaju, ta pa 30 let kasneje svojim naslednikom. Kazala so nujni sestavni del vsakega etimološkega slovarja, saj ti šele tako postanejo zares uporabni. Kazala k Bezlajevemu Etimološkemu slovarju slovenskega jezika 1–4 (Ljubljana 1976–2005) so izdelana po principu izčrpnosti. To pomeni, da je praviloma vsaka beseda, ki se v slovarju navaja kot gradivo, v Kazalih navedena na ustreznem mestu v ustreznem sklopu, pri čemer en sklop praviloma predstavlja gradivo iz enega jezika.

Slovenski etimološki slovar je namenjen vsakomur, ki ga zanima, zakaj se kruhu reče kruh, vodi voda, vinu vino in ne kako drugače, od kod so v slovenščino prišle besede aperitiv, gangster, garsonjera in kateri so njihovi prvotni pomeni. Zasnovan je kot jezikovni priročnik, s katerim lahko tudi jezikoslovnih besedil manj vajen uporabnik izve, od kod izvirajo današnje slovenske knjižne besede in kaj so prvotno pomenile. Etimološke razlage so zato poljudnoznanstvene: spremlja jih minimalna argumentacija in dokumentacija, prvotni pomeni posameznih besed so nazorneje izraženi, vendar skušajo vsebinsko ustrezati današnji stopnji razvoja etimološke znanosti. Prva izdaja Slovenskega etimološkega slovarja je izšla leta 1997, druga leta 2003 (ponatis 2009). Tretja izdaja v 9494 slovarskih sestavkih obravnava nekaj več kot 30.000 slovenskih besed, predvsem knjižnih, ki jih osvetljuje s prikazom več kot 64.000 tujih. Od druge izdaje se razlikuje predvsem v izboljšanju nekaterih etimoloških razlag in v navajanju okvirnega pomena za vsako slovarsko iztočnico. Delo je v elektronski obliki prosto dostopno tudi na slovarskem portalu Fran.

Slovar Pohlinovega jezika prinaša prikaz in razlago besedja, ki ga je naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin (1735–1801) prikazal ali uporabil v svojih jezikoslovnih delih. To so Tu malu besedishe treh jeſikov (1781), ki je prvi natisnjen slovar s slovenščino na prvem mestu, Glossarium Slavicum (1792), ki je prvi natisnjen (predznanstveni) etimološki slovarja kakega slovanskega jezika, prva izdaja slovnice Kraynska grammatika (1768) in štiri izdaje učbenika Abecedika (1765, 1789, 1794 in 1798). Slovar obsega 13.433 slovarskih sestavkov, in sicer 12.229 polnih (356 lastnoimenskih), med katerimi je 11.774 enobesednih in 455 dvo- ali večbesednih, ter 1204 kazalčnih. V prvem dodatku so besede razvrščene glede na izbrane besednovrstne podkategorije, v drugem pa v pomenska polja. Pohlinovo jezikoslovno delo je imelo sicer precejšen, a po svoji vrednosti vendarle premajhen vpliv na poenotenje in standardizacijo slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju. Če bi Pohlinovi sodobniki in njihovi nasledniki cenili njegovo delo po dejanski vrednosti, bi danes kavču rekli leníšče, šefici poročníca, indijskim oreškom epātke, sinovi hčerki pa sȋnkinja.

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (SNB) predstavlja osnovno novejše leksikalno dopolnilo Slovarju slovenskega knjižnega jezika(SSKJ). Zajema 6399 novejših besed in besednih zvez, ki so se v slovenšèini pojavile ali uveljavile po letu 1991, ob tem pa tudi novejše pomene že normiranega besedja. Slovarski sestavek je oblikovan pregledno in zajema izgovarjavo, besednovrstne in druge slovniène podatke, pomensko razlago, avtentiène besedilne zglede, sinonime in etimološke osvetlitve. Pomembna novost knjige je korpusna obravnava novega, v rabi živega besedja; ta temeljni na analizi besedilnega korpusa Nova beseda. Nove besede, besedne zveze in pomeni, ki jih prinaša slovar, odsevajo novosti v življenjskem okolju, slogu in usmeritvah, ki sta jih prinesli zadnje desetletje preteklega in prvo desetletje novega tisoèletja. Obsegajo tako okoljsko tematiko kot popularno glasbo, tako politiko kot mladostniško kulturo, tako raèunalništvo kot družabne igre. Tako naj bi priroènik ne bil le vodnik po novem besedju, ampak dokument, ki nas opozarja, da je jezik nenehno v nastajanju, gibljiv in sprošèen, v slovarju ujeto besedje pa svojevrsten odsev èasa, v katerem so besede živele.

Členki kot najmanjše ubeseditve celih govornih dogodkov so zelo koristne in hkrati pomenljive besedice, ki delajo jezik gospodaren in prožen hkrati, in tako sporočilno kot razpoloženjsko bogatijo besedila. So besedilna besedna vrsta, ker lahko v vsakem konkretnem besedilu ustrezno sporočilno in razpoloženjsko dopolnjujejo ali poudarjajo posamezne besede ali cele povedi. Kot enobesedna sporočila, kratka in zato učinkovita, jih v svojem jeziku zelo pogosto uporabljamo, največkrat spontano, vendar smiselno in pomenljivo. Zdaj pa se nam ponuja možnost, da si svojo praktično rabo členkov še uzavestimo in dopolnimo: slovar predstavlja in opisuje možne rabe členkov – tiste znane, manj znane in še neznane. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ The relation to what is being said and the circumstances of the spoken situation are expressed particularly through particles, which is why they are functionally very lively language components of everyday communication. With their semantic-contextual role they actualise what is worded and at the same time condense the message. The particle is one of those non-parts-of-speech that fulfils the textual role of the connector and is, more particularly, ranked among inter-predicate connectors or the connectors in supra-predicate texts. Since particles play primarily a textual role, they are also particularly meaningful words, which can be reasonably used in a text, especially in one’s first language; they maintain a strong communicative (connective) role, and with this a well-marked role of influence. From the communicative-pragmatic perspective, particles are divided into two main categories, namely the connecting (text) particles resulting from pragmatic circumstances, and mood (interpersonal) particles resulting from communicative relationships. Mood particles focus either on the participants, the circumstances, the verbal process or the quantity, e.g.bogvaruj, končno, dejansko, baje, nikar, while the connecting particles highlight textual coherence and cohesion, e.g. celo, kaj šele, drugače, sicerpa, torej, etc. The most comprehensive and functional semantic-circumstantial evaluation of particles can be found in lexical representation.

In der von Jost Gippert herausgegebenen Reihe Lexicographia Orientalis werden lexikographische Hilfsmittel vornehmlich zu alten und neuen Sprachen des Orients veröffentlicht.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 762 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.

Šolski etimološki slovar slovenskega jezika 2021 je zasnovan na potrebi, da tudi mladostniki s še ne zadostnim jezikoslovnim in zgodovinskim znanjem dobijo vpogled v zgodovino in predzgodovino besed, ki jih vsakodnevno uporabljajo. Zato je slovarski geslovnik vezan na geslovnik Šolskega slovarja slovenskega jezika, etimološke razlage pa podane na način, ki kljub poenostavitvam ustrezajo znanstveni resnici. Slovar sestoji iz 2042 enot. Naslovni besedi najprej sledi ugotovitev o domačem ali tujem izvoru. Če je beseda domačega izvora in je nastala ali je motivirana znotraj slovenskega jezika, je v nadaljevanju povedano, iz katere besede je tvorjena. Če je nastala v splošnoslovanskih, praslovanskih ali še starejših, morda praindoevropskih časih, so v nadaljevanju navedene sorodne besede iz izbranih sorodnih jezikov in podana praslovanska, po potrebi še starejša rekonstrukcija, tej pa sledi etimološka razlaga. Če je beseda tujega izvora, je najprej navedena tujejezična predloga, tej pa sledi njena etimološka razlaga. Pri besedah domačega izvora je naveden časovni okvir nastanka, pri besedah tujega izvora pa časovni okvir prevzema.