V monografiji so predstavljeni postopki oblikovanja jezikovnospecifičnih specifikacij za oblikoskladenjsko in površinskoskladenjsko označevanje korpusov slovenščine, kot so bile zasnovane v okviru projektov Jezikoslovno označevanje slovenskega jezika in nadgrajene v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, skupaj s problemskim pregledom dilem, ki so pri oblikovanju specifikacij nastale, ter sprejetih uporabnostnih rešitev. Glede na rezultate predhodne ročne oz. polavtomatske identifikacije in analize vzorcev slovnično-pomenskega povezovanja glagolskih lem, kot se kažejo v tako označenih besedilnih korpusih, je opozorjeno na možnosti avtomatskega luščenja jezikovnih elementov, ki se tipično pojavljajo v specifičnih skladenjskih strukturah, iz oblikoskladenjsko in skladenjsko označenih korpusov, in sicer z vidika uporabe podatkov pri razvoju jezikovnih tehnologij in nadgradnji jezikovnih virov, hkrati pa kot osnova pri oblikovanju (korpusno)jezikoslovnih opisov zlasti za uporabnostne namene. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ The monograph presents the design processes of specifications for morphosyntactic and surface syntactic annotation of corpora of Slovene, as they were designed in the context of Linguistic Annotation of Slovene project and upgraded under the Communication in Slovene project. It provides a detailed account of the dilemmas that have arisen during the design and presents the adopted solutions. The book also presents a study of co-occurrence relations between selected verbal lemmas and typical constructions in their local contexts as evidenced by corpus data and discusses the possibility of semi-automatically extracting lemmas that occur in specific lexico-grammatical constructions from large morphosyntactically and syntactically annotated corpora of Slovene based on (a list of) pre-identified lexico-grammatical constructions. Such information can be used not only in the development of human language technologies, but also to upgrade existing Slovene language resources.

Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika opredeljuje vsebino in zgradbo sodobnega enojezičnega informativno-normativnega slovarja, ki nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Koncept v prvem poglavju pojasni osnovne lastnosti slovarja, njegov obseg in namen, v drugem poglavju je podrobno razčlenjena sestava slovarskega sestavka, tretje poglavje pa oriše proces redaktorskega dela. Slovar bo vseboval približno 100.000 slovarskih sestavkov, v katerih bodo opisane slovnične, pomenske in druge lastnosti eno- in večbesednih leksikalnih enot sodobne knjižne slovenščine. Vsakoletni slovarski prirastek bo objavljen na portalu Fran: slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vsebina koncepta je plod večletnega leksikološkega in leksikografskega dela sodelavcev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, posvetovanj s člani uredniškega odbora in prizadevanj za soglasje širše javnosti o podobi novega slovarja. Koncept so sprejeli in potrdili Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Izvršilni odbor Predsedstva SAZU.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 762 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016 je elektronska izdaja, ki predstavlja leksikografski in teoretski doprinos temeljnega informativno-normativnega enojezičnega razlagalnega slovarja slovenskega jezika. Novi slovar slovenskega knjižnega jezika je temeljni informativno-normativni enojezični razlagalni slovar slovenskega jezika srednjega obsega, ki opisuje jezikovno stanje in pojmovni svet sodobnega slovenskega jezika, interpretirana glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru njegovih slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovar je izdelan povsem na novo in je v skladu s sodobno leksikografsko prakso oblikovan primarno za uporabo v spletnem okolju in drugih digitalnih okoljih. Jezikovni podatki so v njem opisani, organizirani in prikazani tako, da bi bil slovar čim bolj uporaben in razumljiv.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2022 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 489 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2023 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 545 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.